Pred kratkim sem začela delati na Popru pri projektu "Izbrisan16let.si". Samoiniciativno smo z mnogo vloženega truda, predvsem pa lastnega prepričanja pozvali Ljubljančane in ostale mimoidoče k ponovnemu razmisleku o nerešenem statusu izbrisanih ter o brezizhodnih in nemalokrat absurdnih situacijah v katerih so se znašli v zadnjih šestnajstih letih.

Včeraj so čez osebne izpovedi izbrisanih na Hribarjevi hiši izobesili novo komercialno sporočilo, ki (mogoče nehote) ustvarja kontrast med »nami« in »njimi« - tistimi, ki naj bi bili vredni dostojnega življenja in tistimi za katere se smatra, da si ga enostavno ne zaslužijo. Pogled na nov prizor me je ponovno opozoril na paradoksalnost izbrisa, saj v letu medkulturnega dialoga, ko vsi po vrsti govorijo o spoštovanju drugačnosti, človekovih pravic in strpnosti, še zmeraj ostaja madež, ki ga večina ignorira. Tragično zgodbo je lažje prekriti z nasmejano (po naših standardih idealno) družino kot pa priznati, da so se in se še vedno godijo krivice. Verjetno bi tudi izbrisani šli na počitnice in bili »srečna družina«, če bi imeli delovno dovoljenje, dokumente in uresničene pogoje za normalno življenje.

Neverjetno, si spet zatiskamo oči? Bo mogoče ta podoba streznila bistroumneže in jim pomagala spregledati, da z ohranjanjem statusa quo nekaj resnično ni v redu?

(Tokrat objavljamo prispevek mlade slovenske oblikovalke Sare Jassim, ki trenutno, ko ne dela, raziskuje pariške ulice in visoko modo)

Abstrahirani simboli oz. piktogrami, ki jih je Otto Neurath prvi sistematsko poenotil in razvrstil po pomenu, služijo kot način lažjega razumevanja sporočil za javnost. Pogoste manipulacije tovrstnih kredibilnih simbolov v vizualni kulturi so postale ze klišejske in zabavne, ko je vsebina čisto nasprotje namenu tovrstne komunikacije, t.j. usmerjati, nakazati, izobraževati...ipd. V tem kontekstu pa sta namen in kredibilnost vprašljiva. Simboli/piktogrami so v naši zavesti tako mocno zakodirani, da je ugotovitev o amaterski nepodučenosti tako naročnika, kot oblikovalca neizbežna. Na prvi pogled zabavna šala, ki pa v kontekstu dejanske namenmbnosti neposredno oriše ignorantsko in nevedno držo do oblikovalske stroke, katere primarna naloga je suvereno abstrahiranje pomenov za lažje in učinkovitejše sporazumevanje v javnosti.

Sara Jassim

Pred kratkim nas je v studiu obiskala študentka medijskih komunikacij na FDV, Zala Vidali. Povedla, je, da jo zanima naše delo in da bi si želela sodelovati. Po kratkem in iskrivem pogovoru nam je Zala obljubila, da bo poslala kak svoj tekst in za presenečenje je v pošiljko zavila tudi spodnji video. O Popru. Nadvse simpatično. Se vidimo, Zala.