Trenutno sta na strani 2 obiskovalca
slo | eng

Konceptualne, kreativne in taktične interakcije
blank blank blank blank blank blank blank blank





Blog arhiv
----------------------------------------------------------------
  28. 10. 2009 - KAM?



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 21:13  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  21. 10. 2009 - PREMIKAJOČA SE DESKA NA ČLOVEŠKI POGON

S hčerkama sem se odpravila na bolšji trg po stare gumbe. Zaradi gneče se je bilo potrebno med stojnicami skoraj prerivati. Dodatno motnjo v človeški reki je povzročal nekakšen hodeči plakat - moški otovorjen z velikim plakatom zavarovalne storitve Ljubljanske banke. Na možakarjev hrbet je bil plakat montiran z ogrodjem s širokimi jermeni, podobnimi najnovejši opremi profesionalnih nahrbtnikov za npr. Himalajo. Morda je ta skrajno tehnično dodelana oprema skupaj z veliko dimenzijo plakata, podobno zabetoniranim uličnim nosilcem običajnih plakatnih verig, presekala samoumevnost prizora.

Pojavila so se vprašanja.: 1.kaj razmišlja medijski strateg, ko v medijski splet uvrsti ob bok tv spotom, časopisnim oglasom ipd. »hodeči pano«? Kako zgleda opis storitve v tabelicah - npr 3 hodeči panoji po obrežju Ljubljanice, med 9h in 13h uro, 40 x gor in dol. Ciljna skupina: urbana populacija, srednji, višji razred, ljubitelji starin….…..? 2.kako so to predstavili naročniku : bolšji trg, pomembna »točka dotika«, nedeljsko jutro, socialna situacija, sproščeni klepeti ob dopoldanski kavi v sosednih lokalih, ugodni, medijski popust.…..? 3.kako razmišlja MOL – ker so plakati na fiksnih plakatnih lokacijah obdavčeni, ali to pomeni, da so obdavčene tudi tisti na živih telesih? 4.kaka navodila prejme človek za nalogo: npr. glej mimoidočim v oči, smehljaj se, občasno se zaustavljaj in navezuj stike, pokramljaj s starejšimi, otrokom pomahaj, čim večkrat pojdi gor in dol ob Ljubljanici…..? 5.kako se imenuje tako delovno mesto in kak je njegov opis, so za nosilce predvidene tudi ženske, je potrebna posedovati minimalno višino nosilnega telesa, ostale želene kvalifikacije…..? 6.kaj naredi možakar, če se mu odveže vezalka na čevlju, skloniti pa se ne more zaradi ogrodja? 7.se morda še komu zdi prizor čuden, absurden, problematičen in nedostojanstven? ali pa ugleda človeka, ki na hrbtu nosi križ potrošništva?

Iz uradne ponudbe storitve, za katero sem odkrila, da se imenuje Moving board:

ZASNOVA OGLAŠEVANJA Z MOVING BOARDI Izkoristite prednost Moving Boarda in prehitite konkurenco! Z oglaševanjem na Moving Boardu lahko dodatno povečate domet in odzivnost, ki klasičnim oblikam oglaševanja močno upadata. Izborite si konkurenčno prednost na prezasičenem oglaševalskem trgu – zakupite najbolj urbano obliko zunanjega oglaševanja ta hip! Oglasni pano Moving Board je zaščiten z ustreznimi pravicami intelektualne lastnine. Lastnik ekskluzivne franšize za najem in prodajo oglasnega prostora na panojih Moving Board za Slovenijo je podjetje .......

Pri pojavljanju na odprtem, javnem prostoru bo najboljši učinek dosežen s hkratnim nastopom najmanj štirih Moving Boardov© v večjih slovenskih mestih. Hkratna pojavnost večjega števila Moving Boardov© predstavlja vizualni učinek, ki ga ni mogoče spregledati. Njihov prihod bo na obraze presenečene množice vnesel začudenje in hkratno zanimanje za oglaševani izdelek.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 07:24  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  15. 10. 2009 - PAVEMENT Father to a Sister of Thought & Sonic Youth Massage The History

Ta teden sem si končno izpolnil željo in si kupil dva albuma skupine Pavement in novi album skupine Sonic Youth. Tukaj trenutno moja najljubša komada.






 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 22:59  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  10. 10. 2009 - Duša moja mala potepuška

Imamo srečo, da so naši prostori v enem najlepših koncev mesta. Vrsta oken gleda na Ljubljanico med Prulskim mostom in Špico. Malice, klepeti, sestanki, tudi mesena kosila se redno dogajajo na tem ali onem obrežju, na klopcah, kamnitih stopnicah in na splavih. Pravzaprav nam je tu všeč vse: otroško igrišče z lesenim, nasedlim čolnom, strme stopnice in potke, ki se spuščajo k reki, občasno nepokošeni bregovi s travniškim cvetjem, ležerna ponudba na splavih, jate rac in obiskovalci, ki od zgodnje pomladi lovijo sonce, kasneje senco, vedno pa dajejo vtis, da se prostoru predajajo, da uživajo in se jim pod milim nebom prav nikamor ne mudi.

Verjetno ste že ugotovili - ta prostor ima dušo in zanjo smo v skrbeh. Pripravljajo se ambiciozne spremembe in prenove Špice. Tako kot že balinišče, osrednji prostor staroselcev, bodo padle okoliške zgradbe, pritikline in splavi, za katere pravijo, da so neurejeni, ciganski…Zgradila se bo, po tem kar so nam predstavili v Kresiji, sterilna ploščad s sodobnim lokalom – vse bo nedvomno hip, tip in top, brezosebno in spolirano. Da ne bo pomote: nismo proti tovrstnim prostorskim intervencijam. Obstaja veliko prostorov, tudi ob Ljubljanici, kjer bi slične, fine sodobne konstrukcije oživele nova srečevališča, drugačne poglede na reko in obogatila okoliška bivanja. Takih rešitev je povsod mnogo - od Roterdama, Amsterdama, Berlina do Londona - a nikoli na lokacijah njihovih Špic. Za take, redke prostore je potrebna večja rahločutnost, sposobnost občutljivih, dobro premišljenih posegov, predvsem pa zavedanje in želja zadržati čudovito zmes zgodovine in spominov, novega časa, čudaštva, karakterja in preproste lepote.

Komu naj to povemo?



/fotografija: Rok Klemenčič/

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:21  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  03. 10. 2009 - ALBANIJA turismus orgasmus

Ravnokar sva se s punco vrnila s potepanja po izredno zanimivi in kontrastni Albaniji. Šiptarija je danes eno samo gradbišče, usmerjeno žal predvsem v vrezovanje cenenih kitch hotelov v meso zaenkrat še dokaj deviške obale (če odmislimo na nekaterih mestih kupe plastičnih smeti pomešanih med pesek).
Albanija je sedaj v žolčnem krču impulzov z vseh strani, hja  predvsem jih žal rajcajo ZDA. Splošen vtis je ta, da zbegano letajo od ene ideje do druge, da skušajo kopirati ideje od zunaj, vendar realizirano kasneje izpade precej na hojladri. Hkrati pa se ne znajo ustaviti (kljub temu, da je nenehno prisoten občutek, da se jim nikamor ne mudi), da bi se prevprašali o svojih koreninah, svoji zgodovini, svoji biti, in iz tega črpali ideje za nadaljno pot – ker je zgodovina naroda res izredno bogata! Albanski prostor je bil en sam križkraž kultur, že od prazgodovinskih časov. Kasneje so Iliri, Grki, Rimljani, Normani, Bizantinci, Turki, Italijani vsak po svoje dodali svoj pečat. Albanci so zmedeni, ujeti med tradicionalnim-družinskim in novim, še ne tako otipljivim, a hkrati iskreni. In zgleda, da jim ta obleka kar pristoji.

Razumevanje albanske duše pa  ni mogoče, ne da bi se izpostavili vladavine Enverja Hoxhe, komunitstičnega diktatorja, ki je obvladoval vsak korak svojih »tovarišev« Albancev od konca druge svetovne vojne do leta 1985, ko je umrl. Kot vsak diktator je tudi sam pustil izredno zapuščino bolj ali manj kreativnih krutosti. Na eno bolj ljubke sorte sem naletel ravno pred odhodom v neki starinarnici v zgodovinskem mestu Kruja. Gre se za fotoalbum, ki ga je MORALA imeti vsaka družina v svojem stanovanju, na uglednem mestu, poleg slike Hoxhe seveda. Ima obliko navadnega družinskega albuma, ki je navadno enkraten, originalen, kjer so fotke nanizane ena zraven druge v družini lastnem zaporedju.

A to je popoln primer simulakra. Album izgleda originalen, enkraten, oseben, kakor da bi ga ustvaril navaden smrtnik. Vendar videz vara. Vse fotke v notranjosti so bile skrbno izbrane, razvite v nešteto izvodih (na hitro sem izračunal, da verjetno kakih 600 000) in zalepljene v prav toliko albumov.  Kot vsak družinski album vsebuje tudi ta na začetku fotografije iz otroštva Enverja, pa mladostništva in tako dalje, nato pa se začnejo pojavljati fotografije partizank in partizanov, utrinki sodobne komunistične družine v nasprotju s tradicionalno – kmečko, portreti komunistične mladine, utrinki komunističnega razvoja industrije in transporta, itd. Večina strani je bila opremljenih z znanimi frazami Hoxhe, ki tudi nam niso toliko tuje. V tem albumu so citati prevedeni v angleški jezik.

Mogoče zaradi mojih svežih vtisov s popotovanja, ki sem jih na grobo nakazal v vodnih stavkih, me je še najbolj pritegnil sklop turističnih fotografij. Dodan je napis »The camp of holidays for the workers« A na teh fotografijah nekaj manjka. Ti prostori so vendarle neobljudeni, prazni in sumim, da nikoli niso bili zapolnjeni. Vzporednice z razmerami danes se kar same ponujajo… in tako gre verjetno razumeti njihovo današnjo hektično manijo nekontrolirane gradnje turističnih kompleksov. Ampak zopet se postavlja vprašanje, kdo bo vse te celice napolnil. No, bomo videli. Za boljši vtis dodajam še fotko z ulice.   



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Rok Klemenčič ob 12:22  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  02. 10. 2009 - Kurt Vile Childish Prodigy

Kurt Vile ima nov album, ki ga bo petega oktobra izdala prestižna založba Matador. Sicer glavni kitarist izvrstnih War on Drugs je definitivno eden najboljših predstavnikov trenutne scene LO-FI glasbe. Tukaj celotni album za poslušat.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 17:14  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  02. 10. 2009 - Smo odprti, razen če ne



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 14:39  |  Permalink  |  Komentarji (0)


BLOG

O BLOGU
------------------------------------
breaker
Poper blog je dialoški prostor, kjer objavljamo teme, ki so povezane z dejavnostmi Popra - včasih pa tudi takšne, ki nas zanimajo osebno. Pisci/ke smo člani/ce ekipe Poper.
Naročite se lahko na RSS feed ali pa nas redno obiskujte na tem naslovu.

------------------------------------
ZADNJI VNOSI

23. 7. 2014 - MEMEFEST 2014
13. 4. 2014 - ŠTUDENTJE MARKETINGA O MARKETINGU
13. 3. 2014 - VSE BOLJ SKLONJENI, VSE BOLJ UPOGNJENI
05. 3. 2014 - TODOROVIĆ
07. 2. 2014 - GLINENČKI V INDIJI
------------------------------------
ARHIV
breaker
Julij - 2014
April - 2014
Marec - 2014
Februar - 2014
December - 2013
November - 2013
Oktober - 2013
September - 2013
Avgust - 2013
Junij - 2013
April - 2013
Marec - 2013
Februar - 2013
Januar - 2013
December - 2012
November - 2012
Oktober - 2012
Avgust - 2012
Julij - 2012
Maj - 2012
April - 2012
Marec - 2012
Februar - 2012
Januar - 2012
December - 2011
November - 2011
Oktober - 2011
September - 2011
Avgust - 2011
Julij - 2011
Junij - 2011
Maj - 2011
April - 2011
Marec - 2011
Februar - 2011
Januar - 2011
December - 2010
November - 2010
Oktober - 2010
September - 2010
Avgust - 2010
Julij - 2010
Junij - 2010
Maj - 2010
April - 2010
Marec - 2010
Februar - 2010
Januar - 2010
December - 2009
November - 2009
Oktober - 2009
September - 2009
Avgust - 2009
Julij - 2009
Junij - 2009
Maj - 2009
April - 2009
Marec - 2009
Februar - 2009
Januar - 2009
December - 2008
November - 2008
Oktober - 2008
September - 2008
Avgust - 2008
Julij - 2008
Junij - 2008
Maj - 2008
April - 2008
Marec - 2008
Februar - 2008
Januar - 2008
December - 2007
November - 2007
Oktober - 2007
September - 2007
Avgust - 2007
Julij - 2007
Junij - 2007
Maj - 2007
April - 2007
Marec - 2007
Februar - 2007
Januar - 2007
December - 2006
November - 2006
Januar - 1999
Mesec - 0000

breaker
PRIPOROČENI BLOGI

Smart mobs

Rushkoff blog

Design observer
Unmediated ideas
Social Design Notes
Speak up!
Lens culture
Adverblog
Adverlab
Convergence culture
 
 


na vrh /\/\
Copyright © 2006 Poper