Ni vse tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. To bi lahko bil dodaten slogan projekta – intervencije v javni prostor, ki smo ga uresničili v soboto 25. novembra. Ideja je bila sledeča. Ustvariti grafike, ki bi jih montirali na vsa okna ZRC-jevih prostorov, ki gledajo na Novi trg v Ljubljani. Dve stavbi, 2 x 2 nadstropji po 8 oken = 32 grafik za 32 oken + 13 grafik za okna na ZRC-jevi stavbi Inštituta za krasoslovje v Postojni.

Želeli smo ustvariti efekt, da bi grafike v večernem času žarele navzven s pomočjo svetlobe iz notranjih prostorov. Izbira materiala in načina tiska se je izkazala kot eden večjih problemov. Ali bo to tkanina, umeten material, papir,... Iskanje se je začelo. Tkanina se je izkazala kot neustrezna. Podnevi super efekt, v temi, s svetlobo iz notranjosti, pa kot totalno razočaranje. Grafike se sploh ne bi videlo, ker je tkanina preredko tkana, tako da svetloba iz notranjosti presvetli vso grafiko. Naposled se je rešitev vendarle našla. Cenovno ugodna – in kot se je izkazalo – dokaj učinkovita: papir za citylight-e. Naslednja težava: montaža grafik velikosti cca 2m x 1m na okvirje oken! Mizar nam je dajal vtis, da je to zanj mačji kašelj. Zaupali smo mu…do trenutka, ko je pri preizkušanju tehnologije na okenski polici skoraj pristal dva nastropja niže – po krajšnjici - pred knjigarno Azil, z raztrgano grafiko v roki! Groza…vse se je izkazalo kot ne dovolj premišljeno…

Vendar smo tudi za to našli recept! Ojačitve robov grafik s samolepilno transparentno folijo in še nekaj drugih kirurških posegov pri napenjanju papirja. Oblikovalske težave so se na koncu izkazale kot skoraj najmanjše. Potrebno je bilo upoštevati križno strukturo okenskih okvirjev, oddaljenost in zorni kot gledišča, izbiro barv, ki se bodo najbolje obnesle pri nočni osvetjavi… Pri oblikovanju piktogramov in posameznih črk smo se zato morali držati pravil, kot sta jasnost in enostavnost oblik, vendar kljub temu z dodatkom avtorskega »toucha«. Sobota 25. novembra je nastopil dan D projekta. Zjutraj ob osmih sestanek z mizarjem in dvema njegovima asistentoma. Razdelitev nalog in akcija. Neizprosen tempo, ki ga je narekoval mizar je pustil posledice: obolele noge in prijetno utrujenost. Vendar tudi zadovoljstvo, da je montaža uspela brez večjih težav in to v enem samcatem dnevu, v Ljubljani in Postojni. Zahvala mizarjem iz grosupeljskega. Super Maja in Oliver, da sta me počakala v »kupeju« in da smo zaključili večer v rahli omotici hmeljevega zvarka.

Rok Klemenčič