23. 2. 2008 -
Osvajanje gora zasvoji srca in zaznači teritorije
|
|
Najvišji vrhovi so simbolično domovanja božanstev, zato so za domorodna plemena pogosto nedotakljivi. Razsvetljeni in posvetni Zahodnjaki pa smo jih spremenili v dokazovanje nadvlade naravnemu in božanskemu ter jih spremenili v nacionalne embleme. Tako imajo »Japonci Fujijamo, Švicarji Matterhoren, Francozi Mont Blanc … Slovenci imamo Triglav«. Menda smo celo edina država, ki imajo svojo najvišjo goro v nacionalnem grbu. V Sloveniji se okoli gorništva generira specifični nacionalistični diskurz – le kdo ne pozna simbolnega potrjevanja pripadnic/-kov slovenske nacionalne identitete s pohodom na Triglav?
Osvajanje gora, transverzal in razne odprave na najvišje gore sveta z boljšo opremo, letalskimi linijami in »turističnimi aranžmaji« za sodobnega človeka vse bolj postaja oblika hranjenja lastnega ega – še višje, še hitreje, še bolj adrenalinsko, še bolj na meji človeških zmogljivosti. Kaj pa so razni alpinistični podvigi, osvajanje prvenstenih smeri, zatikanje zastavic in sprotna foto- in spletna reportiranja drugega kot svojevrstni ekshebicinizem in narcisizem? Da ne govorimo o tonah odpadkov, ki jih sodobni osvajalci puščamo na vzpetinah in vprašljivih učinkih, ki jih vdor tujerodne kulture, navad, odnosa do narave, nenazadnje finance … pušča pri lokalnem prebivalstvu.
Hkrati pa so gore pomembne militantne točke, ki simbolno in tudi dejansko pomenijo nadzor nad teritorijem ter nad naravnimi dobrinami, ki jih nosijo. Še zdaleč niso mrtva gorska puščava, temveč nosijo tisto ključno za življenje daleč spodaj – ledenike in izvire rek –nepogrešljiva vira pitne vode. Zato so se ponekod visoko v Himalaji že vnele oborožene bitke za te kopneče se vire.
Ob ogledu nekaj projekcij na prejšnji teden izteklem 2. mednarodnem festivalu gorniškega filma, katerega častni pokrovitelj je bil (dovolj pomenljivo?) predsednik Vlade RS, bi si želela, da bi se v gorski svet spet povrnil mir. Hrup pijanskih druščin v planinskih kočah in štirikolesnikov, odvržene plastenke, podcenjujoče romanje »vernih« množic na Triglav v »japonkah« in »kljukanje« vrhov zgolj za samodokazovanje so povsem odveč v tem gorskem prostoru kontemplacije in surove lepote, ki te gane in osvoji za vselej.
|
|
Dodaj v del.icio.us |
---------------------------------------------------------------- |
Objavil
Anita Ivačič ob
12:39 | Permalink | Komentarji (
0 ) |