Šele ko sem začela brati »The Shock Doctrine. The Rise of Disaster Capitalism.« novinarke in aktivistke Naomi Klein sem dojela, da tabla, ki sem jo fotografirala kot »zanimivost«, skriva več kot eno tragiko. Ne le, da ostaja kot opozorilo na naravno katastrofo, ki je odplavila več tisoč ljudi, ampak predvsem na poplavo, ki je prišla za tem. Kleinova jo imenuje ekonomska šok-terapija. Obnova prizadetega območja, ki so jo navidez humanitarno prevzele multinacionalke, Svetovna banka in razni skladi za obnove in razvoj, s seboj prinaša še hujši cunami – radikalne družbene spremembe. Tradicionalne, "nedonosne" družbe brezkompromisno nadomestijo mondeni turistični kompleksi, polja golf igrišča ali industrija ipd. Multinacionalke domačinski skupnosti zdaj prodajajo to, kar so prej sami pridelovali oz. sploh niso potrebovali. Kar dolgo ali morda celo nikoli ne bi bilo mogoče doseči po normalni pogajalski, politični poti, je ekonomskim akterjem uspelo v obdobju kriz - političnih, socialnih ali okoljskih. Priložnost splošne zmede in dezorganiziranosti izkoristi »osvobajajoči« in »napredek« prinašajoči neoliberalizem. Teren prenovi po lastnem ekonomskem modelu. Ko se stanje normalizira, ni nič več tako, kot je bilo. Donosnost katastrof se mi zdi grozljiva kalkulacija.