Nestrpnost pred začetkom Olimpijskih iger v Pekingu se stopnjuje. Kitajska vlada je menda naredila vse za največje, najatraktivnejše in tudi najbolj gledane OI vseh časov. OI ni le povezovalni globalni element, ki naj bi svetu prinesel mir in razumevanje – tudi Stari Grki so med igrami ustavili vojne –, temveč predvsem velika zaslužkarska priložnost tako za lokalne gradbince, ki menda delajo brez na Zahodu veljavnih socialno-varnostnih standardov, pa verjetno tudi brez gradbenih in okoljskih dovoljenj, da o soglasju lokalnega prebivalstva sloh ne govorimo; zaslužili bodo sponzorji, oglaševalci, turistični delavci, izdelovalci kičastih spominkov in prodajalci fast fooda pa še že kdo.
Kitajska pa je OI 2008 bolj kot za zunanjo potrditev svoje veličastnosti, mogočnosti, napredka in načelno tudi na ravni spoštovanja človekovih pravic ipd., izkoristila za notranjo učvrstitev, dvig patriotizma in okrepitev nacionalnega ponosa kitajskega človeka-zelo verjetno člana komunistične zveze. Kitajska se je dokončno konstituirala kot moderna država. Naraščajoči delež srednjega sloja Kitajcev, ki na lastni koži občutijo izboljšanje ekonomskega stanja, ponovno oz. zdaj resnično verjamejo v projekt Ljudske republike Kitajske in komunistično partijo, ki »dela za ljudi«. Vse, ki v projekt dvomijo in dvom javno razglašajo, čakajo rešetke.
Kitajska oblast vidi v medijih »sovražne sile«, kot se je izrazil predsednik Hu Jintao, zato so vsi mediji pod strogim nadzorom cenzorjev, javne in »cyber« policije. Kitajska je še vedno črna internetna luknja. Oblast blokira dostop do več tisoč spletnih naslovov, po ključnih besedah filtrira vsebine forumov, blogov in video strani in blokira in tudi zapira vse, ki so »subverzivni«. Trenutno naj bi bilo zaprtih okoli 30 obrekljivih novinarjev in 50 uporabnikov interneta.
Sicer v imenu svobode govora za tuje novinarje takšna represija ne velja, a tudi za njih je tema človekovih pravic tabu ter meje Tibeta in Xinjianga zaprte. Da bi bila Kitajska popolnoma »pripravljena na Zahod«; beri: pozivi za osvoboditev Tibeta, spoštovanje človekovih pravic, ukinitev smrtne kazni ipd.; bo tudi prenos v živo potekal s »tehnično zakasnitvijo« 20 do 30 sekund. Vsi gverilski poskusi so torej že v naprej onemogočeni.
|