V vedno aktualni knjigi Psihopatologija vsakdanjega življenja je Freud že davnega leta 1901 opisoval vzroke in pomene lapsusov v govoru, pri pisanju, branju. Po njegovem ljudje pogosto nehote izrekamo misli, verovanja, želje, ki jih zavestno ne bi želeli povedati, včasih celo niti misliti ne.

Te dni v Delu berem: »Vlada je v državni zbor poslala tri zakone s področja trga dela, ki naj bi pripomogli uveljavitvi koncepta varne prožnosti: novelo zakona o delavnih razmerjih, o urejanju trga dela in o malem delu…..« V nadaljevanju Pahor izraža zadovoljstvo nad sprejemom paketa "dobrih" zakonov, ki drastično spreminjajo pravice delavcev, zmanjšujejo odpravnino, krajšajo odpovedne roke. V isti sapi poudarja, da je vlada v zadnjem letu »okrepila elemente socialne kohezivnosti« ter da v imenu le-te ni možno čakati na soglasja socialnih partnerjev, sindikatov ipd.

Berem in se ne strinjam z grobim in enostranskim posegom v delovno pravo. Pahorjeva spremljajoča razlaga je samozadovoljna in polna kontradikcij, a kar še posebej dotolče je, da je vlada ali pa kar njen predsednik (+ morda kak pr brihtnež) kunštno poimenovanla nov paket zakonov » koncept varne prožnosti«. Sloganovsko skropucalo, ki bi pristojalo kakemu japonskemu avtomobilu, je polno puhlosti in cinizma. Ali pa je morda vladi ušla misel, ki odkriva svoje bistvo in precizno sporoča delodajalcem: varno in prožno odpuščajte zaposlene?