08. 2. 2011 -
METULJASTA DOMIŠLJIJA
|
|
Veliko se ukvarjam z imaginacijo, ki jo ne najbolje prevajamo v domišljijo. O njej bom v prihodnje veliko pisala. A za zdaj vabilo k Nabokovu, ki je eden najbolj imaginativnih avtorjev. Njegova domišljija je povsem druge vrste kot tista Julesa Verna (ki ga danes Google fino grafično obeležuje) – Verne z domišljijo vidi v prihodnost, daleč pred znanostjo, ali pa jo že kar ustvarja, Nabokov pa prodira v globine (ne v Središče zemlje- tja gre spet Verne), ampak v skrivne in zamotane rove duše.
///Mimogrede: Ada ali strast, moja najljubša Nabokova knjig, je vročična in nemogoča in ne nerealizirana vseživljenjska ljubezen dveh, ki nista rasla kot brat in sestra, čeprav sta to bila in sta to tudi skoraj povsem pravočasno zvedela. Nabokov je pripovedovalec z najbolj razigranim, imaginativnim jezikom, ki lahkotno in natančno menjuje podobja, kulture, barve, porekla, ritme in refrene. Zgodba je veličastna, a jezik, jezik je tak, da se lahko samo čudiš, od kje, iz kolikih življenj in kolikih sanj to jemlje///.
Ta Nabokov pa je imel še eno veliko strast - ne samo knjige, niti le ženske, ampak - pisane metulje. Znal je prepotovati cel svet in dneve potrpežljivo čakati na kakega neobičajnega metulja, znal je metulje po svoje klasificirati in z vso svojo imaginacijo razmišljati o njihovem življenju, poreklu, zgodovini. Tako je prišel do za zdravi razum neverjetne teorije nastanka nekega posebnega čilenskega zamolklo modrega metulja. Nabokov je pravi primer sanjajoče znanstvene imaginacije, do katere so bili resni, ta pravi znanstveniki, kot se zanje vedno spodobi, povsem nezaupljivi in nejeverni.
Preberite si uradno poročilo (več o sami domišljiji pa v prihajajočem desetletju).
Vladimir Nabokov may be known to most people as the author of classic novels like “Lolita” and “Pale Fire.” But even as he was writing those books, Nabokov had a parallel existence as a self-taught expert on butterflies.
He was the curator of lepidoptera at the Museum of Comparative Zoology at Harvard University, and he collected the insects across the United States. He published detailed descriptions of hundreds of species. And in a speculative moment in 1945, he came up with a sweeping hypothesis for the evolution of the butterflies he studied, a group known as the Polyommatus blues. He envisioned them coming to the New World from Asia over millions of years in a series of waves.
Few professional lepidopterists took these ideas seriously during Nabokov’s lifetime. But in the years since his death in 1977, his scientific reputation has grown. And over the past 10 years, a team of scientists has been applying gene-sequencing technology to his hypothesis about how Polyommatus blues evolved. Last week in The Proceedings of the Royal Society of London, they reported that Nabokov was absolutely right.
“It’s really quite a marvel,” said Naomi Pierce of Harvard……
|
|
Dodaj v del.icio.us |
---------------------------------------------------------------- |
Objavil
Maja Hawlina ob
10:13 | Permalink | Komentarji (
0 ) |