V središču Stare Gorice sta pred eno izmed cerkva, desno in levo od vhodnega portala, dve simetrični kamniti klopi. Na eni je že dolgo, jaz se ga spomnim vsaj tri, štiri leta, napis: ti amo / ljubim te. Ko obiščem očeta in se odpravim s kolesom na tržnico na italijansko stran (po pravo zmes zelišč za jajčno fritato), zapeljem tod mimo, da se prepričam, če je s klopco in ljubeznijo vse v redu. Zaenkrat sem navdušena nad mestnimi dušebrižniki, predvsem pa nad cerkvijo, ki je lastnik okoliških objektov, da jim ni prišlo na misel grafit izbrisati.

Tu pa tam me je zamikalo, da bi v mraku na drugo klop kaj dopisala. Na primer še slovenski, ljubim te ali morda rad/a te imam,a se bojim, da bi pomen preskočil iz finih čustev v nacionalna prerivanja. Potem me je zamikala mala prostorska intervencijska drama, na primer napis: NON TI AMO PIU (ne ljubim te več/ je t'aime ....moi non plus, kot sta nekoč vzdihovala poet in kantavtor Serge Gainsbourg in Jane Birkin. Tu bi bilo recimo zanimivo s kamero slediti, koliko ljudi se usede na eno, koliko na drugo klopco.

Trenutno mislim, da bi druga klopca morala odgovarjati prvi z: ANCHE IO/ tudi jaz.

Morda se napis še pojavi, ko bodo noči spet daljše.