23. 3. 2012 -
KEFIJA IN TSIBI GEVA
|
|
Kefija je tradicionalna arabska ruta za zaščito pred žgočim soncem. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postala zaščitni znak Arafata in celotnega palestinskega gibanja. Kot ikono z močnim političnim nabojem so jo v osemdesetih nosili najrazličnejši podporniki palestinske neodvisnosti - v Izraelu in še posebej med judovsko populacijo je imela gesta takrat in še danes velik subverziven pomen. Kot mnogi drugi močni in vnetljivi simboli upora je na zahodu kefija postala vse bolj popularna, najpogosteje seveda v poblagovljeni obliki modnega artikla. Na prelomu tisočletja jo je modna industrija lansirala kot mejnstrim modni hit na Japonskem in na evroameriškem področju. Večina kupcev, ki ruto kupuje v na primer Top Shopu in American Apparelu, sevedani ne pozna več njene izvorne prevratniške konotacije.
Rezultat globalnega tržnega privzema in prevzema kefije ima še drugo lice: skoraj popolno uničenje proizvodnje kefij v Palestini - več kot 95 % proizvodnje teh arabskih rut se danes izvaja na Kitajskem, zelo verjetno v zloglasnih sweat shopih.
Kot dober artefakt ima kefija mnogotera življenja. V obliki zgovorne, večplastne slike sem jo srečala nedavno v telavivskem muzeju moderne umetnosti,le nekaj dni zatem pa še njene mnoge konceptualne zasuke in izpeljave v ateljeju avtorja Tsibi Geve. Že kot svobodomiselnega študenta umetnosti in aktivista za pravice Palestincev je Tsibi Gevo kefija očarala z najrazlićnejšimi sporočilnimi virusi, a enako z estetiko osnovnega vzorca, s strukturo, mrežo, mapo, vrisano ograjo, morda rešeto, kletko. V svojih slikah in v objektih je vrsto desetletji lovil in spreminjal zorne kote, nove poglede, se spraševal, kaj mreža pomeni, kak svet lahko zaznamo skoznjo, kakšni so pogledi ujetništva in kakšni svobode, kdaj smo noter in kdaj smo zunaj (in ali to sploh vemo), kaj bi se spremenilo z drugačno strukturo, kdo se vanjo lahko ulovi, kaj se z njo omreži.
Gevine slike, njegove železne rešetke in ograde ter pametne in ekspresivne pripovedi o konceptih, napetostih, tehnikah, materialih, domišljiji in prevpraševanjih so odlična šola za vse, ki vstopajo v polje kompleksnega, refleksivnega in odpirajočega dela s simboli.
Koliko misli po odhodu iz ateljeja v zaenkrat še delavniškem delu stare Jaffe.
|
|
Dodaj v del.icio.us |
---------------------------------------------------------------- |
Objavil
Maja Hawlina ob
12:12 | Permalink | Komentarji (
0 ) |