06. 1. 2008 -
Kdaj bodo pogledi postali kategorija varovanja?
|
|
Decembra 2007 je Univerza v Ljubljani podelila častna doktorata. Medijska pozornost je pripadla predvsem enemu nagrajencu - Umbertu Ecu, ki je za slovensko občinstvo po podelitvi naziva pripravil kratko predavanje na temo svoje zadnje knjige. Dvorana v Cankarjevem domu se je trla posameznikov, željnih doživetja besed, ki jih je Eco goreče nizal pod naslovom Zgodovina grdega.
Po predavanju sem večkrat pomislila, koliko presečišč, aktualnih za slovensko prostorsko politiko, za kvaliteto vsakdanjega bivanja, pa tudi konkretnih primerov za razpravo o grdem, bi lahko našli, če bi Ecovo predavanje nadaljeval drugi letošnji nagrajenec s častnim nazivom - Carl Steinitz, krajinski arhitekt.
Misli drugega nagrajenca (v senci) so za slovenski prostor nedvomno vredne večje pozornosti. Nekaj jih je nanizal v intervjuju za tokratni Dnevnikov objektiv. Meni so pomagale skristalizirati racionalne in čisto emocionalne odzive na vsakodnevna prostorska opazovanja, ko se odpravim od doma. Občutke jeze zaradi vsiljenih žaljivih, nestrokovnih in nepremišljenih posegov v okolje in kulturo, ki je tudi del moje identitete, skušam krotiti z razmislekom o mehanizmih, ki to tolerirajo in spodbujajo. Razmišljam o tem, kaj storiti in na koga apelirati, da ustavi posiljevanje pogleda s slaboumnimi posegi v polje vizualnega. Pri tem imam v mislih tako nizko kulturo izražanja na obcestnih plakatih, ki zakrijejo preveč, tudi do 70 odstotkov razgleda nad krajino, kot opozarja Steinitz, kot tudi na nizko kulturo prostorskega načrtovanja in arhitekturnih posegov v prostor. Zdi se, da so tej kulturi temeljno merilo postale osebne koristi in denar. Ta si lahko vse privošči in vse dovoli. Lahko packa kolikor ga je volja, sebi v prid zavrta ali zakrpa vsako luknjo v zakonu, brez dokazila o ustreznih sposobnostih za poseganje v življenje krajin in ljudi se trajno zapisuje v podobo naših krajev in krajin, ki ni nič drugačen, kot opozarja Steinitz, od drugih krajev na svetu, ki jih vodijo nebrzdane želje po zaslužkih. Tako kulturo podpiramo vsi, ki se vanjo na kakršen koli način vključujemo. Lahko že s tem, da ne spodbudimo takšne formalne ureditve tega področja, ki bi onemogočila rast projektov brez posluha za dolgoročno odgovoren razvoj.
Kljub zavedanju o subjektivni objektivnosti pogleda in ocenjevanjem grdega, sem zagovornik misli, da bi tudi pogled lahko dobil več pozornosti z vidika varovanja. Kaj ne bi bil že čas, da bi institucionalni varuhi posameznih strok, ki posegajo v prostor in kulturo, začeli razmišljati o etičnih merilih, ki se podajo tudi na polje estetike in razmislijo o vsebini oblik. Na polje razmisleka o zaščiti državljank, državljanov, pa tudi bolj enkratnih turističnih mimohodcev pred slabimi vizualnimi rešitvami, ki prodrejo na plan zgolj zato, ker imajo dostop do prostora. Take rešitve, ki zaživijo le zato, ker so se zmožne polastiti prostora, navadno prostor razkrajajo oziroma ne poskrbijo za spodbujanje harmoničnega prepleta kulturnega in naravnega, ki bi imelo kakšno posebno informativno in/ali bivanjsko koristnost za prebivalce.
Kako ironični se zdijo ob takih premislekih slogani, ki skušajo z obcestih plakatov, ki mimovozečim zakrivajo pogled na slovensko krajino, pa kakršnakoli že je, Slovenijo diferencirati s čutnostjo. Tako poseganje v prostor, če ne drugega, vsaj zmanjšuje tisto, kar je za posebnost Slovenije strnil Steinitz (po mojem mnenju najboljši slogan za Slovenijo doslej) »velike razlike na majhnih razdaljah.«
|
|
Dodaj v del.icio.us |
---------------------------------------------------------------- |
Objavil
Tanja Kamin ob
15:29 | Permalink | Komentarji (
9 ) |
----------------------------------------------------------------
----------------------------------------------------------------
Avtor: |
|
meduza (
- ) |
|
|
|
|
|
Že zgledi iz bolj razvitega sveta pokažejo, da se po prostoru packati pač ne sme! Stopite iz letališke stavbe v Edinburghu in vas morda zmoti nadvse umirjen pogled na garažno hišo, zelenje, tudi avtomobile? Se vam morda zdi, da nekaj manjka? Ne manjka nič, vse je tako, kot pravzaprav mora biti, le oglasevalskih panojev ni nikjer. V Londonu na primer ne boste smeli na fasadi izobesiti napisa v primeru, da imate v isti stavbi lokal (pa tudi sicer ne) ... Pri nas je ravno nasprotno. Nobenih omejitev ni, zato tudi inšpekcija ne more nič. Imeti ogromen jumbo plakat sredi odprte krajine, točneje sredi velike njive ob avtocesti, pomeni za lastnika zemlje dober zaslužek, prav tako je dober zaslužek velik jumbo plakat na fasadi stolpnice ob ljubljanski vpadnici ... Lahko pa tudi posekate del drevoreda ob Vodovodni cesti v Ljubljani, ker motijo postavitev velikih jumbo plakatov, tudi to se da ... Zaenkrat "jumbo" onesnaževanje prostora kroji le kapital. Nobeni občinski odloki in nobeni drugi predpisi ne urejajo postavljanje oglaševalskih panojevih, kot da nihče, ki je odgovoren zato, da zagotavlja javni interes,ne vidi problemov v tem. Odličen intervju s Steinitzom je tako očitno premalo dregnil v zavest javnosti, da bi se glasneje uprla temu problemu! |
|
|
|
|
|
19. 04. 2008 - 17:27 |
Avtor: |
|
meduza (
- ) |
|
|
|
|
|
Že zgledi iz bolj razvitega sveta pokažejo, da se po prostoru packati pač ne sme! Stopite iz letališke stavbe v Edinburghu in vas morda zmoti nadvse umirjen pogled na garažno hišo, zelenje, tudi avtomobile? Se vam morda zdi, da nekaj manjka? Ne manjka nič, vse je tako, kot pravzaprav mora biti, le oglasevalskih panojev ni nikjer. V Londonu na primer ne boste smeli na fasadi izobesiti napisa v primeru, da imate v isti stavbi lokal (pa tudi sicer ne) ... Pri nas je ravno nasprotno. Nobenih omejitev ni, zato tudi inšpekcija ne more nič. Imeti ogromen jumbo plakat sredi odprte krajine, točneje sredi velike njive ob avtocesti, pomeni za lastnika zemlje dober zaslužek, prav tako je dober zaslužek velik jumbo plakat na fasadi stolpnice ob ljubljanski vpadnici ... Lahko pa tudi posekate del drevoreda ob Vodovodni cesti v Ljubljani, ker motijo postavitev velikih jumbo plakatov, tudi to se da ... Zaenkrat "jumbo" onesnaževanje prostora kroji le kapital. Nobeni občinski odloki in nobeni drugi predpisi ne urejajo postavljanje oglaševalskih panojevih, kot da nihče, ki je odgovoren zato, da zagotavlja javni interes,ne vidi problemov v tem. Odličen intervju s Steinitzom je tako očitno premalo dregnil v zavest javnosti, da bi se glasneje uprla temu problemu! |
|
|
|
|
|
19. 04. 2008 - 17:25 |
Avtor: |
|
meduza (
) |
|
|
|
|
|
Že zgledi iz bolj razvitega sveta pokažejo, da se po prostoru packati pač ne sme! Stopite iz letališke stavbe v Edinburghu in vas morda zmoti nadvse umirjen pogled na garažno hišo, zelenje, tudi avtomobile? Se vam morda zdi, da nekaj manjka? Ne manjka nič, vse je tako, kot pravzaprav mora biti, le oglasevalskih panojev ni nikjer. V Londonu na primer ne boste smeli na fasadi izobesiti napisa v primeru, da imate v isti stavbi lokal (pa tudi sicer ne) ... Pri nas je ravno nasprotno. Nobenih omejitev ni, zato tudi inšpekcija ne more nič. Imeti ogromen jumbo plakat sredi odprte krajine, točneje sredi velike njive ob avtocesti, pomeni za lastnika zemlje dober zaslužek, prav tako je dober zaslužek velik jumbo plakat na fasadi stolpnice ob ljubljanski vpadnici ... Lahko pa tudi posekate del drevoreda ob Vodovodni cesti v Ljubljani, ker motijo postavitev velikih jumbo plakatov, tudi to se da ... Zaenkrat "jumbo" onesnaževanje prostora kroji le kapital. Nobeni občinski odloki in nobeni drugi predpisi ne urejajo postavljanje oglaševalskih panojevih, kot da nihče, ki je odgovoren zato, da zagotavlja javni interes,ne vidi problemov v tem. Odličen intervju s Steinitzom je tako očitno premalo dregnil v zavest javnosti, da bi se glasneje uprla temu problemu! |
|
|
|
|
|
19. 04. 2008 - 17:25 |
Avtor: |
|
meduza (
) |
|
|
|
|
|
Že zgledi iz bolj razvitega sveta pokažejo, da se po prostoru packati pač ne sme! Stopite iz letališke stavbe v Edinburghu in vas morda zmoti nadvse umirjen pogled na garažno hišo, zelenje, tudi avtomobile? Se vam morda zdi, da nekaj manjka? Ne manjka nič, vse je tako, kot pravzaprav mora biti, le oglasevalskih panojev ni nikjer. V Londonu na primer ne boste smeli na fasadi izobesiti napisa v primeru, da imate v isti stavbi lokal (pa tudi sicer ne) ... Pri nas je ravno nasprotno. Nobenih omejitev ni, zato tudi inšpekcija ne more nič. Imeti ogromen jumbo plakat sredi odprte krajine, točneje sredi velike njive ob avtocesti, pomeni za lastnika zemlje dober zaslužek, prav tako je dober zaslužek velik jumbo plakat na fasadi stolpnice ob ljubljanski vpadnici ... Lahko pa tudi posekate del drevoreda ob Vodovodni cesti v Ljubljani, ker motijo postavitev velikih jumbo plakatov, tudi to se da ... Zaenkrat "jumbo" onesnaževanje prostora kroji le kapital. Nobeni občinski odloki in nobeni drugi predpisi ne urejajo postavljanje oglaševalskih panojevih, kot da nihče, ki je odgovoren zato, da zagotavlja javni interes,ne vidi problemov v tem. Odličen intervju s Steinitzom je tako očitno premalo dregnil v zavest javnosti, da bi se glasneje uprla temu problemu! |
|
|
|
|
|
19. 04. 2008 - 17:24 |
Avtor: |
|
tanja (
) |
|
|
|
|
|
@blanka:
- ena od rešitev bi bila omejitev števila veleplakatov in s tem tudi njihovega prostorskega obsega. Kjer veleplakati agresivno posegajo v prostor, bi jih prepovedala. Zagotovo pa bi zapovedala bolj prostorsko domišljeno umestitev veleplakatov v posamezni prostorski kontekst. Ta predlog naj hkrati služi kot očitek, ki je namenjen zaslužkarskim postavljalcem obcestnih panojev - novih in novih medijskih prostorov. V mestnih jedrih bi oglaševalske površine prostorsko in vsebinsko omejila.
- druga rešitev posega na področje vsebine. Menim, da bi morali več razmisleka nameniti tudi onesnaževanju prostora s slabimi vsebinami. Sporočevalci bi se morali zavedati, da so njihove vsebine na veleplakatih vsiljene vsebine, ki se jim ne da izogniti, zato bi morali bolj odgovorno razmisliti tudi o vsebini oblik svojih. sporočil.
Oliver je podal nekaj zanimivih zelo konkretnih predlogov o katerih bi bilo smiselno poglobljeno razmisliti. |
|
|
|
|
|
09. 01. 2008 - 12:45 |
Avtor: |
|
tanja (
) |
|
|
|
|
|
@blanka:
- ena od rešitev bi bila omejitev števila veleplakatov in s tem tudi njihovega prostorskega obsega. Kjer veleplakati agresivno posegajo v prostor, bi jih prepovedala. Zagotovo pa bi zapovedala bolj prostorsko domišljeno umestitev veleplakatov v posamezni prostorski kontekst. Ta predlog naj hkrati služi kot očitek, ki je namenjen zaslužkarskim postavljalcem obcestnih panojev - novih in novih medijskih prostorov. V mestnih jedrih bi oglaševalske površine prostorsko in vsebinsko omejila.
- druga rešitev posega na področje vsebine. Menim, da bi morali več razmisleka nameniti tudi onesnaževanju prostora s slabimi vsebinami. Sporočevalci bi se morali zavedati, da so njihove vsebine na veleplakatih vsiljene vsebine, ki se jim ne da izogniti, zato bi morali bolj odgovorno razmisliti tudi o vsebini oblik svojih. sporočil.
Oliver je podal nekaj zanimivih zelo konkretnih predlogov o katerih bi bilo smiselno poglobljeno razmisliti. |
|
|
|
|
|
09. 01. 2008 - 12:44 |
Avtor: |
|
tanja (
) |
|
|
|
|
|
@blanka: ena od možnih rešitev bi bila resna omejitev njihovega števila in s tem njihovega prostorskega obsega. Poleg tega bi morala biti njihova pojavnost nekako bolje vkonponirana v prostor, kjer se pojavljajo. Na določenih mestih, kjer preveč agresivno posegajo v prostor, bi jih prepovedala. V središču mest, bi jih količinsko in vsebinsko omejila.
To bi bili ukrepi, ki bi posegli predvsem v prostor pojavljanja veleplakatov. Potrebni bi pa bili tudi vsebinski ukrepi za bolj odgovorno oblikovanja sporočil. Oliverjev predlog ima nekaj dobri zametkov, o katerih bi bilo smiselno razmisliti. |
|
|
|
|
|
09. 01. 2008 - 12:30 |
Avtor: |
|
Oliver (
) |
|
|
|
|
|
Jaz bi število jumbotov v mestnem naselju zmanjšal za 80-90%, preostali pa bi bili namenjeni komuniciranju družbenih in kulturnih vsebin. Oglaševanlci komercialnih vsebin v vseh medijih pa bi morali plačati davek, ki bi se direktno stekal v financiranje nekomercialnega sektorja. |
|
|
|
|
|
08. 01. 2008 - 11:35 |
Avtor: |
|
Blanka (
) |
|
|
|
|
|
Tanja, kaj misliš, bi bila rešitev za jambote? Povišanje najemnin? Omejitev na mestna naselja? |
|
|
|
|
|
07. 01. 2008 - 22:42 |
|