02. 11. 2009 -
ODPRTOKODNI VODNJAK
|
|
To je vodnjak, ki je junija v malem kraju na Cresu razveseljeval mnoge. V radiusu nekaj metrov je bil skozi okno domovanja lokalnega duhovnika prvič v mestecu prost dostop do brezžičnega interneta. Če si prišel zvečer na trg pod lipo, si ugledal na veliki stari cisterni gručo počitnikarjev s pijačami v rokah, pogosto ob pesmi in glasbi, na drugi strani, ob robu manjšega vodnjaka, pa so posedali z računalnikom v naročju 'priklopljenci', tihi, zbrani in zadovoljni. Prizor je bil lep: trg še iz rimskih časov, mestna vodnjaka, ki sta od vekomaj odprtokodna (vir vode za vse prebivalce), kitare, prenosniki in ljudje iz vseh vetrov, povezani v mirnem večeru.
Ko smo se avgusta vrnili na otok, je bilo že drugače. Ne vem, kako je povzpetniški 'gradonačelnik' dosegel, da je bil na trgu brezžični dostop zaklenjen; vsi, ki smo ga potrebovali, smo morali v njegov nedavno sprivatizirani in grdi lokal, kjer je bila za povezavo potrebna vnaprejšnja konzumacija.
V času jesenskih počitnic je kraj še posebej mil, pogosto sončen in lepo samoten. A ker ni dovolj obiskovalcev, bosta lokal in internet zaprta najmanj do Velike noči.
Prizadeti smo vsi, stalni in zvesti obiskovalci otoka, naključni popotniki, predvsem pa domačini – pri čemer so ti še najbolj sprijaznjeni s postopki svojega mogočnega someščana. Nekako vse bolj verjamejo, da je to v današnjem času grobo, a povsem običajno podjetniško obnašanja.
|
|
Dodaj v del.icio.us |
---------------------------------------------------------------- |
Objavil
Maja Hawlina ob
20:47 | Permalink | Komentarji (
0 ) |