Trenutno so na strani 3 obiskovalci
slo | eng

Konceptualne, kreativne in taktične interakcije
blank blank blank blank blank blank blank blank





Blog arhiv
----------------------------------------------------------------
  31. 3. 2012 - face2face

Želje in koncept osebnega in avtorskega prispevka (JR) k medsebojnem razumevanju Palestincev in Izraelcev:

When we met in 2005, we decided to go together in the Middle-East to figure out why Palestinians and Israelis couldn't find a way to get along together.

We then traveled across the Israeli and Palestinian cities without speaking much. Just looking to this world with amazement.

This holy place for Judaism, Christianity and Islam. This tiny area where you can see mountains, sea, deserts and lakes, love and hate, hope and despair embedded together.

After a week, we had a conclusion with the same words: these people look the same; they speak almost the same language, like twin brothers raised in different families.

A religious covered woman has her twin sister on the other side. A farmer, a taxi driver, a teacher, has his twin brother in front of him. And he his endlessly fighting with him.

It's obvious, but they don't see that.

We must put them face to face. They will realize.

We want that, at last, everyone laughs and thinks when he sees the portrait of the other and his own portrait.

The Face2Face project is to make portraits of Palestinians and Israelis doing the same job and to post them face to face, in huge formats, in unavoidable places, on the Israeli and the Palestinian sides.

In a very sensitive context, we need to be clear. We are in favor of a solution for which two countries, Israel and Palestine would live peacefully within safe and internationally recognized borders.

All the bilateral peace projects (Clinton/Taba, Ayalon/Nussibeh, Geneva Accords) are converging in the same direction. We can be optimistic.

We hope that this project will contribute to a better understanding between Israelis and Palestinians.

Today, "Face to face" is necessary. Within a few years, we will come back for "Hand in hand".

Smo 2012 - "Hand in hand ni na vidiku" in upanja avtorjev, vse tako zgleda, so omagala.

PS: Aha,pravkar ugotavljam, fotografija tega bloga se lahko bere skozi pogled kefije iz predprejšnjega bloga. Uf.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:32  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  24. 3. 2012 - History of an occupation



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 05:49  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  23. 3. 2012 - KEFIJA IN TSIBI GEVA



Kefija je tradicionalna arabska ruta za zaščito pred žgočim soncem. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postala zaščitni znak Arafata in celotnega palestinskega gibanja. Kot ikono z močnim političnim nabojem so jo v osemdesetih nosili najrazličnejši podporniki palestinske neodvisnosti - v Izraelu in še posebej med judovsko populacijo je imela gesta takrat in še danes velik subverziven pomen. Kot mnogi drugi močni in vnetljivi simboli upora je na zahodu kefija postala vse bolj popularna, najpogosteje seveda v poblagovljeni obliki modnega artikla. Na prelomu tisočletja jo je modna industrija lansirala kot mejnstrim modni hit na Japonskem in na evroameriškem področju. Večina kupcev, ki ruto kupuje v na primer Top Shopu in American Apparelu, sevedani ne pozna več njene izvorne prevratniške konotacije.

Rezultat globalnega tržnega privzema in prevzema kefije ima še drugo lice: skoraj popolno uničenje proizvodnje kefij v Palestini - več kot 95 % proizvodnje teh arabskih rut se danes izvaja na Kitajskem, zelo verjetno v zloglasnih sweat shopih.

Kot dober artefakt ima kefija mnogotera življenja. V obliki zgovorne, večplastne slike sem jo srečala nedavno v telavivskem muzeju moderne umetnosti,le nekaj dni zatem pa še njene mnoge konceptualne zasuke in izpeljave v ateljeju avtorja Tsibi Geve. Že kot svobodomiselnega študenta umetnosti in aktivista za pravice Palestincev je Tsibi Gevo kefija očarala z najrazlićnejšimi sporočilnimi virusi, a enako z estetiko osnovnega vzorca, s strukturo, mrežo, mapo, vrisano ograjo, morda rešeto, kletko. V svojih slikah in v objektih je vrsto desetletji lovil in spreminjal zorne kote, nove poglede, se spraševal, kaj mreža pomeni, kak svet lahko zaznamo skoznjo, kakšni so pogledi ujetništva in kakšni svobode, kdaj smo noter in kdaj smo zunaj (in ali to sploh vemo), kaj bi se spremenilo z drugačno strukturo, kdo se vanjo lahko ulovi, kaj se z njo omreži.

Gevine slike, njegove železne rešetke in ograde ter pametne in ekspresivne pripovedi o konceptih, napetostih, tehnikah, materialih, domišljiji in prevpraševanjih so odlična šola za vse, ki vstopajo v polje kompleksnega, refleksivnega in odpirajočega dela s simboli.

Koliko misli po odhodu iz ateljeja v zaenkrat še delavniškem delu stare Jaffe.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 12:12  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  07. 3. 2012 - SLOVENIJA ČIGAVA DEŽELA?

Kampanja "Slovenija moja dežela" je skupaj s prirejenim logotipom in z vso zgodovino kolektivnih in osebnih konotacij prešla v last in uporabo nakupovalnega centra Spar, kjer po novem služi za označitev in promocijo linije proizvodov slovenskega porekla.

Preskočimo vroče medijske debate in zgražanja v pogovornih oddajah, užaljenosti nekdanjih avtorjev, obsodbe agencije, ki je slovensko deželo prodala, vprašanaja o avtorskih, predvsem o moralnih pravicah in javne spekulacije, koliko je kdo pri tem zaslužil.

Bolj je zanimiv njen skoraj mitski, čeprav v veliki meri banalen del zgodbe: Slovenija moja dežela je nastala v času sestopanja socializma kot dobro plačana oglaševalska akcija za Turistično zvezo Slovenije. Ob narodnem prebujanju se je z lipovim listom in estetiko, ki je bila mešanica za tiste čase prečiščenega dizajna, narodne grude in senitimenta, a tudi spogledovanja s takrat še zahodnimi, idealiziranimi kapitalističnimi vrednotami, vsedla v slovenska srca in postala nacionalni identifikacijski motiv. Kmalu se je vsaj delno spojila z motivi naraščajočega nacionalizma in občutka večvrednosti do drugih nacij bivše Jugoslavije; tako so jo vsaj dojemali onstran današnjih meja, kjer je "deželica" postala žaljivka za Slovenijo. V letih po osamosvojitvi je takrat še bogati oglaševalski sceni uspevalo javnost prepričevati o družbeni angažiranosti in progresivnih težnjah, ki naj bi bile od samega začetka izza kampanje. A že ob dvajsetletnici nove države, v času zmanjšanih oglaševalskih proračinov in presušene kreativnosti, so finančni interesi spet zavladali: v sklopu nacionalne turistične kampanje je bil tv film Slovenija moja dežela ponovno vnovčen skupaj z več kot 5oooo euri vredno "posodobljeno glasbo". Ta inačica originalnega spota se je v zadnjem kadru posiljeno združila z zdaj veljavnim (in čudaškim) sloganom Slovenijo čutim.

No in sedaj še najnovejša oglaševalska pirueta: Slovenija moja dežela se je prelevila v Sparovo blagovno znamko. Zakaj se čudimo? Kaj je oglaševanje drugega kot vrh tržne in neoliberalne paradigme, kjer ima vsaka stvar svojo ceno, nobena pa vrednosti? Krog je vendarle sklenjen: oglaševalska kampanja, ki je nastala v imenu denarja je bila ponovno prodana skupaj z njenim prebuditeljskim delom, ki je gradil na "mojem", na diferencialno nacionalnem, na želji po drugačnem družbenem redu; sedaj vse to imamo, vse to živimo.

Lahko pa smo Sparu tudi malce hvaležni; odselj nas bo pri vsakem nakupu opozarjal, da bi se nemara morali spraševati, čigava dežela zares postaja Slovenija.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 21:10  |  Permalink  |  Komentarji (0)


BLOG

O BLOGU
------------------------------------
breaker
Poper blog je dialoški prostor, kjer objavljamo teme, ki so povezane z dejavnostmi Popra - včasih pa tudi takšne, ki nas zanimajo osebno. Pisci/ke smo člani/ce ekipe Poper.
Naročite se lahko na RSS feed ali pa nas redno obiskujte na tem naslovu.

------------------------------------
ZADNJI VNOSI

23. 7. 2014 - MEMEFEST 2014
13. 4. 2014 - ŠTUDENTJE MARKETINGA O MARKETINGU
13. 3. 2014 - VSE BOLJ SKLONJENI, VSE BOLJ UPOGNJENI
05. 3. 2014 - TODOROVIĆ
07. 2. 2014 - GLINENČKI V INDIJI
------------------------------------
ARHIV
breaker
Julij - 2014
April - 2014
Marec - 2014
Februar - 2014
December - 2013
November - 2013
Oktober - 2013
September - 2013
Avgust - 2013
Junij - 2013
April - 2013
Marec - 2013
Februar - 2013
Januar - 2013
December - 2012
November - 2012
Oktober - 2012
Avgust - 2012
Julij - 2012
Maj - 2012
April - 2012
Marec - 2012
Februar - 2012
Januar - 2012
December - 2011
November - 2011
Oktober - 2011
September - 2011
Avgust - 2011
Julij - 2011
Junij - 2011
Maj - 2011
April - 2011
Marec - 2011
Februar - 2011
Januar - 2011
December - 2010
November - 2010
Oktober - 2010
September - 2010
Avgust - 2010
Julij - 2010
Junij - 2010
Maj - 2010
April - 2010
Marec - 2010
Februar - 2010
Januar - 2010
December - 2009
November - 2009
Oktober - 2009
September - 2009
Avgust - 2009
Julij - 2009
Junij - 2009
Maj - 2009
April - 2009
Marec - 2009
Februar - 2009
Januar - 2009
December - 2008
November - 2008
Oktober - 2008
September - 2008
Avgust - 2008
Julij - 2008
Junij - 2008
Maj - 2008
April - 2008
Marec - 2008
Februar - 2008
Januar - 2008
December - 2007
November - 2007
Oktober - 2007
September - 2007
Avgust - 2007
Julij - 2007
Junij - 2007
Maj - 2007
April - 2007
Marec - 2007
Februar - 2007
Januar - 2007
December - 2006
November - 2006
Januar - 1999
Mesec - 0000

breaker
PRIPOROČENI BLOGI

Smart mobs

Rushkoff blog

Design observer
Unmediated ideas
Social Design Notes
Speak up!
Lens culture
Adverblog
Adverlab
Convergence culture
 
 


na vrh /\/\
Copyright © 2006 Poper