Trenutno so na strani 3 obiskovalci
slo | eng

Konceptualne, kreativne in taktične interakcije
blank blank blank blank blank blank blank blank





Blog arhiv
----------------------------------------------------------------
  23. 7. 2014 - MEMEFEST 2014

RADICAL INTIMACIES: DIALOGUE IN OUR TIMES is the theme of this year’s Memefest. We’re trying to ask a dfficult question in order to honestly explore all the complicated failures and the hopeful potentialities that feed our faith in dialogue – politically, creatively, laboriously and intimately.

Deadline for submission is September 20th. Participation is free of charge and there is no age limit or any other restriction.

Več na: www.memefest.org



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 11:17  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  13. 4. 2014 - ŠTUDENTJE MARKETINGA O MARKETINGU



Vodilna misel in psevdo dilema letošnje študentske velike marketinške konference Fanfare, ki se jo je udeležilo 470 študentov (in zanjo plačalo 23 eur kotizacije):

"Z letošnjo Fanfaro smo se poglobili v ključno vlogo marketinga in si svet skušali predstavljati nekoliko drugače. Vživeli smo se v nasproten ekstrem, svet,kjer marketing sploh ne obstaja. Svet, kjer vlada popolno pomanjkanje informacij, kjer sta vsak izdelek in storitev enaka sosednjemu, kjer vlada zmeda na prodajnih policah, nezaupanje podjetjem in kjer se nič ne dogaja. Brezvezen svet. Sporočilo Fanfare želi izpostaviti relevantnost marketinga na vsakem koraku. »Marketing je vse in vse je marketing«, pravi slavni citat Regisa McKenne, in res je tako. Naj gre za oglasna sporočila, ovitek najljubše pijače, prihajajoči koncert in ne nazadnje tudi fotografijo na naših družbenih omrežjih. Zato vzemimo še enkrat v razmislek – bi svet res bil boljši brez marketinga? Brezveze."

Hmmm.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 19:23  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  13. 3. 2014 - VSE BOLJ SKLONJENI, VSE BOLJ UPOGNJENI



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 13:24  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  05. 3. 2014 - TODOROVIĆ

Pred kratkim so v žalostnih okoliščinah našli mrtvega Aleksandra Todorovića, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika Civilne iniciative izbrisanih aktivistov. V Studiu Poper smo se z njim srečevali v času, ko smo pripravljali vseslovensko samoinicirano kampanjo v podporo izbrisanih (www.izbrisan16let.si)v letih 2008 in 2009.

Po dolgem času sem ga pred dvema mesecema ponovno srečala. Udeležil se je delavnice "Osebno. Politično. Proaktivno.", ki sem jo skupaj z Zoranom Milivojevićem in Natašo Briški vodila za Greenpeace, Amnesty International, pripadnike romske skupnosti, izbrisane, ekološke aktiviste.... Ljubeznivo se je ponovno zahvalil Studiu Poper za veliko podporo pri reševanju problematike izbrisanih v času, ko so le-ti bili, če ne že povse zamolčana tema, pa politično in medijsko (s častnimi izjemami) neresnično predstavljeni in stigmatizirani.Todorović je tokom delavnice, še posebej v delu, v katerem smo predelovali vlogo emocij v aktivizmu, večkrat poudaril, kako ga še vedno spremljajo in preganjajo občutki jeze, žalosti in nepopravljene krivice. Pa vseeno nismo mogli slutiti, da se bo dobra dva tedna kasneje odločil za dokončni umik iz življenja, za nepreklicni izbris.

Verjetno je to njegova zadnja fotografija.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 14:21  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  07. 2. 2014 - GLINENČKI V INDIJI

Februar 2014, Udaipur, Indija

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 16:59  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  13. 12. 2013 - PREMIŠLJEVANJA ZAPORNICE


"As a child I wanted to go into advertising. I had a love affair with the advertising industry. And this is why I am in a position to judge its merits. The anti-hierarchical structures and rhizomes of late capitalism are its successful ad campaign. Modern capitalism has to manifest itself as flexible and even eccentric. Everything is geared towards gripping the emotion of the consumer. Modern capitalism seeks to assure us that it operates according to the principles of free creativity, endless development and diversity. It glosses over its other side in order to hide the reality that millions of people are enslaved by an all-powerful and fantastically stable norm of production. We want to reveal this lie."

Letter from Nadezhda Tolokonnikova to Slavoj Žižek,

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 08:35  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  23. 11. 2013 - ŽIVI SVOBODNO!

Izpraznjena,neumna in poneumljajoča praksa in retorika by Telekoma et consortes:

"Z osveženo celostno podobo, ki so jo za Telekom Slovenije zasnovali v agenciji Futura DDB, želimo v Telekomu Slovenije izraziti svoje poslanstvo in vizijo, ki ju v najkrajši obliki povzema slogan: Živi svobodno. Podobo tvori množica krogov različnih velikosti v modri barvni skali, ki se deloma prekrivajo in pokrivajo. Kljub temu pa vsak ima svoje mesto in vsi skupaj tvorijo navidezno krožnico novega, večjega kroga – skupnosti. Na ta način Telekom Slovenije na vizualno preprost način izraža svojo vizijo prihodnosti, ki jo vidi v družbi, v kateri lahko vsak posameznik piše svojo lastno zgodbo, misli svojo misel, sanja svoje sanje, uživa svojo svobodo."

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 08:50  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  05. 10. 2013 - IZ ROBOTSKE FARME NA TRŽNICO?



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 08:25  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  27. 9. 2013 - BREZDOMEC



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 12:36  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  12. 9. 2013 - AKTIVIZEM + ART


Julijski protest glinečkov, ki so vzdolž Stritarjeve ob Tromostovju izpisovali besedo "umazano" (Dirty energy = dirty politics) je inspiriral mimoidočo kitajsko umetnico Huiqin Wang. V Tovarni umetnosti je z glinenčki izrisala pismenki, ki govorita o skupni želji in naporih za dobre spremembe, ki se ne morejo zgoditi brez src, glav, a tudi nog:). Z branjem svoje poezije so razstavo odprli pesniki. Posebno lepo je bilo poslušati velikega kitajskega subverzivnega pesnika Yang Liana. Nekako se je vse, tako kot si je samo želeti, seštelo in spojilo.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 17:10  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  25. 8. 2013 - MARX ZA OGREVANJE



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 12:36  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  22. 8. 2013 - RADICAL ECOPSYCHOLOGY

Počasi in končno se tudi psihologi na vseh koncih sveta radikalizirajo. Tu think-tank, ki sta ga vodila Andy Fisher in Joel Kovel - po povratku iz divjega in skrivnostnega Dartmoora.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 00:45  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  29. 6. 2013 - DIRTY POLITICS = DIRTY ENERGY

Umazana politika sprejema umazane odločitve, izbira umazane vire energije in si nato opere roke nad zdravjem, fizičnim (in mentalnim). Navkljub katastrofi, ki je TEŠ6, se po letu sprejetja večkratno škodljivega poroštva, ponovno odpira TET in umazanim zgodbam o premogu ni videti konca. Zato se v soboto (29.06.) glinenčki pridružujejo dnevu globalnega protesta proti kurjenju premoga. Ob 10h na Stritarjevi.

Bodo vozički s premogom počakali ministra za zdravje do ponedeljka zjutraj? Bo čistil minister sam pred svojim pragom?

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 15:32  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  22. 6. 2013 - O DIZAJNU

About design by designers.
Avtorji, avstralski studio Inkahoots, seveda niso klasični dizajnerji, pletejo misli in prakse, ki v vsem odstopajo od mejnstrim majndseta.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 14:52  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  17. 4. 2013 - FOOD DEMOCRAcY

Each year, Memefest singles out a text and/or image that serves as a focal point for a critical take on the current media and communication environment. In order to enable creative approaches based on various interdisciplinary, practical, and theoretical perspectives, participation is invited in different categories. The friendly competition has three main divisions: Visual communication practice, Critical writing and Beyond.... It is open to anyone who wants to participate. Any artist, activist, writer, designer, malcontent, educator or media manipulator can enter. There is no age restriction. The only limit is your creativity and imagination. Visual communication practice and Critical writing are conceptualized around the same theme. This years theme is: FOOD DEMOCRACY. Read more >

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 19:56  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  24. 3. 2013 - KAJ SO POČELI SLOVENSKI KURENTI V VOJNI V IRAKU?

“V teh dneh mineva deset let od začetka vojaške agresije na Irak. Obeleževanje obletnice večinoma neguje duha, v katerem je bila vojna pripravljena in začeta, v katerem se je odvijala in v katerem so jo razglasili za končano. Slovenija je v tej vojni sodelovala. Kot državljanov članice agresorskega zavezništva se nas zato tičejo tako vojna kot njene posledice./…....../

Če smemo gledati na našo vojno proti Iraku in bankirsko vojno proti večini prebivalstva kot na »nadaljevanje politike z drugimi sredstvi«, se lahko vprašamo, za kako politiko gre. Ali jo imenujemo neokonservativno in/ali neoliberalno, je morda manj pomembno od tega, da prepoznamo in razumemo njen antiintelektualni naboj, da smo pozorni na intelektualno praznino, ki jo proizvaja in v katero nas vsrkava. Nasprotovanje taki politiki zahteva intelektualno delo in moč. Nečesa pa se lahko naučimo tudi pri Wohlstetterju in Wolfowitzu: učinkovitega organiziranja z dolgoročno postavljenimi pogumnimi cilji.” piše Tomaž Mastnak v Dnevnikovi kolumni 20.3. 2013.

V Studiu Poper smo bili med razmeroma redkimi, ki so od začetka opozarjali na visoko problematičnost sodelovanje Slovenije v vojni z Irakom. Izdelali smo medijsko kampanjo, ki je osvetljevala vso absurdnost in škodljivost take politike. Več tukaj >

Srčno upamo, da bi bili danes odzivi prebujajoče se civilne družbe na take politične poteze Slovenije, povsem drugačni.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 13:46  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  15. 3. 2013 - ALTER EGO


ALTER EGO / decembra policija prepove glinenčkom sodelovanje na protestih. pripišejo jim naravo (potencialnih) granitnih kock/ vprašanje: kaj narediti, kako nadaljevati? /od tu preobrazba v najbolj mehko, najbolj minljivo zimsko preobleko / beli, beli sneg/ torej različna prima materia, ista vsebina/ ugovor + trma + dobra volja/ zdaj, na pomlad, pa terracotta dalje/.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 12:40  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  01. 3. 2013 - NOČEMO NE ENIH NE DRUGIH

Moment presenečenja (in nenazadnje upanja), ki ga je prineslo vstajniško gibanje, je bil prav v tem, da je v precejšnji meri presekalo z vzorcem slovenskega kulturnega boja. Zamešalo njegove utrjene referenčne točke. To, da so na plakatih z napisom »gotof je« skupaj nastopale glave, ki jih imamo sicer varno ločene v različnih možganskih hemisferah, ni enostavno znamenje konfuznosti protestnega gibanja ali celo njegove apolitičnosti. Nasprotno, ta paralaksa, ta hkratni pogled na nekaj, kar nikoli ne nastopa skupaj, je (bila) najbolj politična točka dosedanjih protestov. Pa tudi točka presenečenja, ko se na primer kot protestnik zaveš, da nikakor ni vnaprej jasno, v kakšnem okolju se nahajaš ali da se nahajaš v udobnem, prepoznavnem domačem okolju z jasnimi orientacijskimi točkami. Ta dezorientacija je pravi politični učinek vstajniške paralakse. Poanta ni, da so vsi isti, ampak da niti ti niti oni niso tisto, kar hočemo. Niti-niti je specifična struktura, ki ni struktura vsezajemajoče identitete à la »vsi« (so isti). Ni apolitična, temveč je direkten izraz zavrnitve tega, nad čemer se že dolgo pritožujemo – namreč da volimo samo še proti. To, da voliš nekoga samo zato, da ne bo izvoljen nekdo drug – TO je znamenje odsotnosti politike. Ko rečeš, da tega ne boš več počel (ko torej rečeš »niti ti niti ti«), pa je to nasprotno lahko zelo političen trenutek. Seveda je žalostno, če ostane samo to (namreč trenutek), a brez tega trenutka ni politike. To, da se pogosto zgodi, da povsem izzveni, še ni argument za to, da bi bilo bolje ali isto, če ga sploh ne bi bilo, ali da ga že v kali zatremo.

»Nočemo ne enih ne drugih!« iz razmišljanj Alenke Zupančič Žerdin.

Več iz razmišljanj dr. Alenke Zupančič Žerdin >

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 07:27  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  24. 2. 2013 - ZASNEŽENA LJUBLJANA

skozi pogled in fotoaparat Matica Vrabiča.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 22:30  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  07. 2. 2013 - ŠE DRUGAČNI ZOMBIJI

AVORICA: T.R.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 16:21  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  02. 2. 2013 - PICASSO



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 13:10  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  24. 1. 2013 - Sneženi možje v podporo protestnikom

Izpred Moderne galerije se pobuda postavljanja skupnosti sneženih mož širi v druge kraje. V Sevnici so jih s pomočjo 25 litrov kuhanega vina, klobas , dobre volje in še česa v nekaj urah postavili kar 111- lepo krepkih in prijetno okroglih.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 16:38  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  08. 1. 2013 - ODHOD MARUŠE KRESE IN PREVRNJEN STOL

Nedaleč od berlinskega stanovanja Maruše Krese, ob robu malega lokalnega parka, s še manjšim otroškim igriščem, obvezno betonsko ping - pong mizo in nekaj gredicama vrtnic, je skulptura: kovinska miza z dvema stoloma, enim prevrnjenim. Zdi se kot da je nekdo pravkar zapustil svojo sobo in v silni naglici stol prevrnil. Obeležje hrani spomin na židovsko pesnico Nelly Sachs, ki je živela v bližnji hiši, dokler ni bila prisiljena na vrat na nos zbežati iz nacistične Nemčije. Človeka, ki gre mimo, vleče, da bi stol pobral in ga pristavil k mizi.

Večkrat sem sama ali z Marušo, ki mi je skulpturo pokazala, sedela v parku in opazovala mimoidoče; presenečeni sva bili, koliko se jih zaustavilo, krožilo okrog stolov, šlo že mimo, se obrnilo, vračalo. Enkrat sem prizor ugledala v dežju, z lužami pod mizo - kaka popolna osamljenost Nelly Sachs in občasno vseh naših življenj.

Vedno se mi je zdelo, od včeraj pa še bolj , da Maruša, ki se je v svojemu življenju in poeziji izogibala velikih besed, zamišljeno spada na bližnjo klopico.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 18:12  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  12. 12. 2012 - JUTRI: STRUMNO IN VESELO

Moderna galerija vabi vse - prijatelje, umetnike, kulturnike, ekologe, mimoidoče, odrasle in otroke - na dogodek

NAŠA ČETICA KORAKA, STRUMNO IN VESELO

jutri, v četrtek, 13. 12. 2012, ob 15. uri pred Moderno galerijo, Cankarjeva 15.

Medtem ko po ulicah padajo razgrete besede, granitne kocke in jezna sporočila, je prav odpirati prostor tudi za poezijo, vizije in čisto veselje. Množične demonstracije in njihova aktualna politična sporočila so nujno potrebni, združujejo nas, ko izražamo svoje nezadovoljstvo, svoje zahteve, svojo negotovost, svoj pogum. Na njih drug drugega opominjamo, da smo si nekoč drugače predstavljali prihodnost.

Tudi mi smo pomislili, da bi ustvarili drugačno skupnost, skupnost sneženih mož, ki jo bomo zasnovali pred Moderno galerijo, z aktivno udeležbo somišljenikov pa bi se lahko razširila tudi na druge javne prostore v mestu.

Vabljeni torej, da se nam jutri pridružite v kolektivni udarniški akciji. Potrebujete samo tople rokavice - sneg, čaj in lopate vas čakajo pri nas. Ne ustrašite se mraza in odjug – to je del življenja sneženih mož in vseh velikih in malih revolucionarjev.

Pobuda in zamisel: Maja Hawlina in Bor Pungerčič

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 14:12  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  07. 12. 2012 - DANAŠNJI GOOGLE



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 15:17  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  05. 12. 2012 - NAJ SE VE - nasilje na petkovih demonstracijah



Medtem ko so uradni mediji lovili predvsem fragmentarne in spektakularne posnetke bežečih ljudi, vodnih topov, nizke lete helikopterja in metanje kock na policaje, so prisebni udeleženci do takrat mirnih demonstracij dokumentirali izvor in potek eskalacije nasilja, ki je potem trajalo kasno v noč. Gledalcu je iz posnetka lahko tudi jasno, kako so nasilneže demonstranti izžvižgali, pozivali k temu, da si snameji maske itd. Vsi, ki smo bili tam in to doživljali, smo se oddahnili - sedaj bo o tem lažje pripovedovati.

Pokazalo pa se je tudi, kako izrednega pomena je dokumentirati vsa dogajanja na protestih in o tem sproti obveščati javnost. Tudi že prihajajoči petek.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 22:22  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  30. 11. 2012 - Oh moj dragi Maribor... GOTOF JE!



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 12:26  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  30. 11. 2012 - Nenasilne demonstracije



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 12:22  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  29. 11. 2012 - V ISKANJU NOVEGA JEZIKA/ 2

Zakaj je potrebna čuječnost pri jeziku, ki ga uporabljamo?

Zakaj moramo izumljati (domisliti in dočutiti) nov jezik za družbene in osebne spremembe?

In končno, zakaj moramo vsi postati pesniki svoje govorice in zdravilci besed?

"'Kriza' je kriza političnega jezika", piše v odličnem članku Uroš Škrlep Kramberger. Ob pravem času.

Povezava na članek

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 12:16  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  23. 11. 2012 - KRITIČNO ZRCALO PLEHKIM DOBRODELNIM KAMPANJAM



RADI-AID, Africa for Norway, je briljantna kritika pristopov, ki so značilni za kampanje za dobrodelnost in pomoč "tretjemu" svetu, a tudi vsem drugim depriviligiranim skupinam.

In poziv k:
- bolj etičnim in bolj spoštljivim pristopom
- k obravnavi resničnih potreb in težav; dober namen in feel - good ne zadostujeta
- k opremljenosti z boljšimi in celovitimi informacijami ter
- k izogibanju stereotipizacije prejemnikov pomoči (in izogibanju nepotrebnih tragičnih, spektakelskih podob).

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 12:20  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  14. 11. 2012 - V ISKANJU NOVEGA JEZIKA


V letih, ki prihajajo, bomo gotovo priča novim izbruhom protestov. A stare metode upora ne delujejo več. Lahko se oklepamo receptov in “reševanj”, ki so jih ekonomski in finančni sektorji izsilili na račun družbene sreče, kulture in javnega dobrega; ali pa lahko oblikuje alternativo. Za Franca Biffa Berrardija se ta alternativa nahaja v razumevanju trenutne situacije kot nečesa, kar presega zgolj ekonomsko krizo: gre za krizo družbene imaginacije, ki jo lahko nagovorimo le s povsem novim jezikom in novimi podobami.

Pojma rasti in dolga sta poglavitni jezikovni sredstvi, s katerima finančni sektor manipulira z družbo. Čas je za klic po izčrpanosti in za upor proti kultu energije, na katerem sloni današnji prosto lebdeči ekonomski trg. Mnogi aktivistični misleci pozivajo, da uvedemo nepričakovano jezikovno politično orožje - poezijo.

Poezijo kot nesolventnost jezika, kot čutno rojstvo pomena in poželenja, kot nekaj česar ni mogoče zvesti na golo informacijo in z njo trgovati kot z valuto. Če naj imajo protesti, ki se zdaj divigujejo po vsem svetu, možnost da zavzamejo obliko in smer, potem revolucija ne bo niti miroljubna niti nasilna, temveč bo - jezikovna. Ali pa je sploh ne bo.

--------------------------------------------------------------
V soboto, 17.11.ob 11h bodo na Kongresnem trgu delavski protesti, ki se jim pridružujejo študenti, upokojenci, umetniki in še kdo. Tudi mi.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 21:58  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  29. 10. 2012 - Dolžni Intervenirati

Več tukaj: http://www.memefest.org/en/memeblog/2012/10/-reimagining-debt-an-intimate-encounter/?showme=1

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 20:46  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  21. 10. 2012 - PROTEST NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN VARUHINJE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE



. Glinenčki so se pridružili slovenski ombudsmanki in združenju nevladnih organizacij (CNVOS) pri skupnem protestu proti neodgovornih rokohitrskih posegih v zakonodajo, ki jih trenutna vlada izvaja že od samega začetka svojega mandata. Uprli so se vzvišenemu modusu operandi, ki arogantno izključuje javnosti iz zakonodajnih postopkov, v kljubovalni ignoranci do svojih lastnih poslovnikov in pravilnikov.

Foto: Dnevnik

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:21  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  18. 10. 2012 - Zasebno šolstvo?


2 minuti 24 sekund - samo toliko potrebuje skupina stvarnost, da pove resnico o visokem šolstvu.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 11:03  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  12. 10. 2012 - GLOBALVOICE PROTEST V LJUBLJANI


Jutri 13.10. bo v Ljubljani protest GlobalVoice na Kongresnem trgu med 12h in 14h. Glinenčki se že pripravljajo.

Pridite!

//Activists involved in the Indignato, Occupy, #yosoy132, etc movements have begun a campaign to create GlobalNoise, a worldwide cacerolazo, or casserole march, on Saturday, October 13th, 2012. The hope is that local Occupations and Collectives will take up the call to march, using the method of a casserole march to highlight whatever issues are the most important to their community.//

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 16:39  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  01. 8. 2012 - IZBRISANI V KOREJI

Mali povzetek predstavitve Izbrisanih v korejski in mednarodni reviji Indigo, ki obravnava vprašanja aktivizma in aktivističnih-umetniških intervencij v javni prostor.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 08:44  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  25. 7. 2012 - ČAS ZA HOSTO

V vročih julijskih dnevih izrednih sej in izsiljenih zakonov, so ljudje po tekočem traku žrtvovani v peči navideznega napredka, "razvoja" in "reševanja" Slovenije.

Problematika državnega poroštva za TEŠ6 nikakor ni osamljen primer. Je simptom širšega stanja v katerem so vsi, ki nimajo dovolj družbene, finančne ali politične moči, da bi neposredno vplivali na vladne in korporacijske odločitve, odrinjeni, izključeni, in izbrisani. Še posebej obubožani, brezposelni, bolni in stari postajajo vsak dan večje žrtve neodgovornih, oportunističnih in dolgoročno škodljivih odločitev vladajočih struktur.

Zato bodo glinenčki seveda korakali dalje. Nadaljevali bodo svojo pot in se neumorno pojavljali povsod, kjer bo potrebno opozoriti na problematične teme in se boriti proti nevarnim odločitvam.

Z analizo dogajanj v družbi in politiki, opozarjanjem na anemičnosti civilne družbe in vse bolj med sebojno konkurenčnih nevladnih organizacij, predvsem pa s kritično refleksijo svojega lastnega delovanja, glinenčki postajajo sredstvo za raziskovanje novih oblik ugovora in aktivističnega delovanja v javnem prostoru.

V tem trenutku si na prvem mestu zastavljajo sledeče vprašanje: zakaj zgleda, da je kakršnakoli kolektivna akcija nemogoča, hkrati ko smo vsi kompulzivno in obvezujoče med seboj zlepljeni v najrazličnejše socialne mreže in omrežja?

Z jutrišnjim dnem odhajajo glinenčki v hosto. Jemljejo si čas za načrtovanje prihodnjih akcij. Sodeč po stanju v Sloveniji in svetu, te ne morejo biti daleč.
www.sejecas.si



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 08:09  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  09. 7. 2012 - IZBRISANI- EPILOG


Izbrisani, vsaj tisti, ki so še živi, so dočakali pravično sodbo na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Sodba je mejnik, ki bo prinesla pravico številnim, ki so po dvajsetih letih surovega kršenja njihovih temeljnih človekovih pravic in potreb, zdaj tudi sodno, brez kakršnekoli sence dvoma, upravičeni, da jim Slovenija poravna krivice, vključno s kompenzacijo za premoženjsko škodo.

Pred dobrimi štirimi leti, ko se o izbrisanih skoraj ni smelo govoriti, če pa se je, se je uporbljal agresiven diskurz o izdajalcih, preračunljivih ničvrednežih, agresorjih, smo v Studiu Poper samoiniciativno mediatizirali problematiko na nacionalnem nivoju tako, da smo z različnimi pristopi v javnem prostoru predstavljali človeške zgodbe in tragedije izza sramotnega izbrisa (www.izbrisan16let.si).

in tu: Kaj vse je bilo narejeno

Danes praznujemo z izbrisanimi. Poklanjamo se Krivicu in še mnogim. Smo pa tudi ponosni na svoje delo, ki smo ga, naj mi bo tu dovoljeno izreči, opravljali z občutljivostjo, znanjem in drznostjo, ko je bila tema stigmatizirana in malcene prepovedana in ko nas je zelo,ampak res zelo malo ljudi podpiralo.

Lekcija 1: ni lahko, da se, vse šteje.

Lekcija 2: ko se nekaj nameniš narediti v kritičnem času in proti večinskemu toku, se ti najprej smejejo, potem te strastno in agresivno ovirajo in v tretji fazi vsi trdijo, da je novo stanje normalno in si jemljejo zasluge.

Lekcija 3: vseeno in vedno je potrebno delovati, čimprej.

ps: hvala Škucu, da je nas in izbrisane kar štiri leta gostil na svojem izložbenem oknu in ohranil amputiran dokument časa.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 08:57  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  06. 7. 2012 - Čudovito grafično mapiranje filozofov

poglej več na: http://drunks-and-lampposts.com/2012/06/13/graphing-the-history-of-philosophy/

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 15:18  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  25. 5. 2012 - Spektakel - čisto povsod



"Stop staring comrades. The spectacle is everywhere." This anonymous intervention, scrawled in black permanent marker and hung from a chain link fence at the entrance to the Spencer Museum of Art, marked the beginning of a collaborative exhibition led by Beijing-based artist Chen Shaoxiong. The result of a month-long residency in March 2012, Prepared: Strategies for Activists is a dynamic multi-media installation that delves into the complexities of contemporary social activism, drawing on the perspectives of a diverse cast of contributors, including scholars, students, artists, and activists.

Več: http://www.spencerart.ku.edu/exhibitions/protest-training-camp.shtml

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 08:49  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  17. 5. 2012 - DOUBT THE DEBT

Dolg/debt je letošnja tema Memefestovega prijateljskega, a ostro kritično zašiljenega tekmovanja. Tokom dolge zgodovine menjav in denarja ima zadnje desetletje dolg najdaljše lovke in je vse kaj drugega kot nedolžna posledica dobronamernh oblik posojila. Fenomen današnjih dolgov posameznikov in držav uresničuje pradavne opozorila na uničujoče posledice, duhovne in siceršnje, ki so vezane na dejavnosti (in ozadno miselnost) starih posojilnic, zastavljalnic ter drugih oblik oderuštva, v neoliberalni družbi pa na marmornate banke in druge finančne institucije.

Čas za prijavo se izteka - končni rok je 20. maj - pohitite s svojimi videnji!

Iz Memefestovega razpisa:

You can’t evict an idea whose time has come!

These words express the nature of the current global movement against the rule of money over life. They belong to the people, the 99%, who are bringing the fundamental urgent issues to the streets, into the media, into the realm of public consciousness, into the schools, universities, jobs, homes and intimate discussions and relationships.

These words also express something else. They speak about a state of mind, a focus and a concise articulation of the problem. The idea whose time has come is mainly about three things. First: interventions that create a rupture in the order of things with the goal to redefine our fields of experience and the relationship between being, doing and saying. Second: dialogue. Third: creating new emancipatory social institutions.

If communication and art are to play a relevant role in shaping a future worth having, we need to further redirect, reinvent and reimagine our own understanding and the way we think, theorise and practice them both. Debt is not only an opportunity to do so, but also an urgent responsibility.

Millions are enslaved through debt, and indebted life has become naturalised. Debt has become the primary mechanism that takes power from the people and gives it on to the hands of the 1%. But debt is rarely questioned. Its moral obligation is culturally embedded. It is shaming and therefore unspeakable. Its power lies in its violent normalcy.

Taking a step back and look at the global Occupy movement from a distance it is clear that we need to learn more. We need to create strategies for understanding and ways of learning that go beyond the institutional, cultural and pragmatic boundaries of professions and fields of knowledge. This process is already happening with great intensity around the world. We have been contributing to this processes for many years and this year we are going even stronger.

Do respond to our call in the Memefest 2012 Friendly Competition. This years theme is DEBT. See here for the outlines: www.memefest.org/en/competition/intro/

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:27  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  14. 5. 2012 - Marshmallow test - ali kdo bo uspel v življenju?



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 08:34  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  08. 5. 2012 - ZAROTA NAČRTNEGA ZASTARANJA IN POKVARLJIVOSTI

Sofijini so vse bolj aktivni tudi na blogu Oglaševanje na tehnici.

Njihov zadnji prispevek razkriva genezo in vseprisotnost fenomena načrtovanega zapisa omejenga roka in pokvarljivosti izdelkov, ki gre z roko v roki z ideologijo zaukazane rasti. Tekst sicer govori predvsem o tehničnih izdelkih, a vpis zastarelosti deluje enako precizno in premišljeno tudi pri izdelkih, ki se ne morejo "pokvariti" - pa smo zanje vseeno prepričani, da ne delujejo več in jih s kompulzivno samocenzuro lastnoročno zavržemo - govorim na primer o modi.

Več: http://tehtnica.wordpress.com/2012/05/06/zamolcana-zgodba-o-nacrtnem-zastaranju/

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 09:02  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  15. 4. 2012 - KDO SI ŽELI NAPASTI IRAN?



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 20:02  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  07. 4. 2012 - ŠTO TE NEMA?

"A ti nemoj zaplakati..." pretresljiva rdeča črta spomina na padle v Sarajevu.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 11:06  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  31. 3. 2012 - face2face

Želje in koncept osebnega in avtorskega prispevka (JR) k medsebojnem razumevanju Palestincev in Izraelcev:

When we met in 2005, we decided to go together in the Middle-East to figure out why Palestinians and Israelis couldn't find a way to get along together.

We then traveled across the Israeli and Palestinian cities without speaking much. Just looking to this world with amazement.

This holy place for Judaism, Christianity and Islam. This tiny area where you can see mountains, sea, deserts and lakes, love and hate, hope and despair embedded together.

After a week, we had a conclusion with the same words: these people look the same; they speak almost the same language, like twin brothers raised in different families.

A religious covered woman has her twin sister on the other side. A farmer, a taxi driver, a teacher, has his twin brother in front of him. And he his endlessly fighting with him.

It's obvious, but they don't see that.

We must put them face to face. They will realize.

We want that, at last, everyone laughs and thinks when he sees the portrait of the other and his own portrait.

The Face2Face project is to make portraits of Palestinians and Israelis doing the same job and to post them face to face, in huge formats, in unavoidable places, on the Israeli and the Palestinian sides.

In a very sensitive context, we need to be clear. We are in favor of a solution for which two countries, Israel and Palestine would live peacefully within safe and internationally recognized borders.

All the bilateral peace projects (Clinton/Taba, Ayalon/Nussibeh, Geneva Accords) are converging in the same direction. We can be optimistic.

We hope that this project will contribute to a better understanding between Israelis and Palestinians.

Today, "Face to face" is necessary. Within a few years, we will come back for "Hand in hand".

Smo 2012 - "Hand in hand ni na vidiku" in upanja avtorjev, vse tako zgleda, so omagala.

PS: Aha,pravkar ugotavljam, fotografija tega bloga se lahko bere skozi pogled kefije iz predprejšnjega bloga. Uf.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:32  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  24. 3. 2012 - History of an occupation



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 05:49  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  23. 3. 2012 - KEFIJA IN TSIBI GEVA



Kefija je tradicionalna arabska ruta za zaščito pred žgočim soncem. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je postala zaščitni znak Arafata in celotnega palestinskega gibanja. Kot ikono z močnim političnim nabojem so jo v osemdesetih nosili najrazličnejši podporniki palestinske neodvisnosti - v Izraelu in še posebej med judovsko populacijo je imela gesta takrat in še danes velik subverziven pomen. Kot mnogi drugi močni in vnetljivi simboli upora je na zahodu kefija postala vse bolj popularna, najpogosteje seveda v poblagovljeni obliki modnega artikla. Na prelomu tisočletja jo je modna industrija lansirala kot mejnstrim modni hit na Japonskem in na evroameriškem področju. Večina kupcev, ki ruto kupuje v na primer Top Shopu in American Apparelu, sevedani ne pozna več njene izvorne prevratniške konotacije.

Rezultat globalnega tržnega privzema in prevzema kefije ima še drugo lice: skoraj popolno uničenje proizvodnje kefij v Palestini - več kot 95 % proizvodnje teh arabskih rut se danes izvaja na Kitajskem, zelo verjetno v zloglasnih sweat shopih.

Kot dober artefakt ima kefija mnogotera življenja. V obliki zgovorne, večplastne slike sem jo srečala nedavno v telavivskem muzeju moderne umetnosti,le nekaj dni zatem pa še njene mnoge konceptualne zasuke in izpeljave v ateljeju avtorja Tsibi Geve. Že kot svobodomiselnega študenta umetnosti in aktivista za pravice Palestincev je Tsibi Gevo kefija očarala z najrazlićnejšimi sporočilnimi virusi, a enako z estetiko osnovnega vzorca, s strukturo, mrežo, mapo, vrisano ograjo, morda rešeto, kletko. V svojih slikah in v objektih je vrsto desetletji lovil in spreminjal zorne kote, nove poglede, se spraševal, kaj mreža pomeni, kak svet lahko zaznamo skoznjo, kakšni so pogledi ujetništva in kakšni svobode, kdaj smo noter in kdaj smo zunaj (in ali to sploh vemo), kaj bi se spremenilo z drugačno strukturo, kdo se vanjo lahko ulovi, kaj se z njo omreži.

Gevine slike, njegove železne rešetke in ograde ter pametne in ekspresivne pripovedi o konceptih, napetostih, tehnikah, materialih, domišljiji in prevpraševanjih so odlična šola za vse, ki vstopajo v polje kompleksnega, refleksivnega in odpirajočega dela s simboli.

Koliko misli po odhodu iz ateljeja v zaenkrat še delavniškem delu stare Jaffe.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 12:12  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  07. 3. 2012 - SLOVENIJA ČIGAVA DEŽELA?

Kampanja "Slovenija moja dežela" je skupaj s prirejenim logotipom in z vso zgodovino kolektivnih in osebnih konotacij prešla v last in uporabo nakupovalnega centra Spar, kjer po novem služi za označitev in promocijo linije proizvodov slovenskega porekla.

Preskočimo vroče medijske debate in zgražanja v pogovornih oddajah, užaljenosti nekdanjih avtorjev, obsodbe agencije, ki je slovensko deželo prodala, vprašanaja o avtorskih, predvsem o moralnih pravicah in javne spekulacije, koliko je kdo pri tem zaslužil.

Bolj je zanimiv njen skoraj mitski, čeprav v veliki meri banalen del zgodbe: Slovenija moja dežela je nastala v času sestopanja socializma kot dobro plačana oglaševalska akcija za Turistično zvezo Slovenije. Ob narodnem prebujanju se je z lipovim listom in estetiko, ki je bila mešanica za tiste čase prečiščenega dizajna, narodne grude in senitimenta, a tudi spogledovanja s takrat še zahodnimi, idealiziranimi kapitalističnimi vrednotami, vsedla v slovenska srca in postala nacionalni identifikacijski motiv. Kmalu se je vsaj delno spojila z motivi naraščajočega nacionalizma in občutka večvrednosti do drugih nacij bivše Jugoslavije; tako so jo vsaj dojemali onstran današnjih meja, kjer je "deželica" postala žaljivka za Slovenijo. V letih po osamosvojitvi je takrat še bogati oglaševalski sceni uspevalo javnost prepričevati o družbeni angažiranosti in progresivnih težnjah, ki naj bi bile od samega začetka izza kampanje. A že ob dvajsetletnici nove države, v času zmanjšanih oglaševalskih proračinov in presušene kreativnosti, so finančni interesi spet zavladali: v sklopu nacionalne turistične kampanje je bil tv film Slovenija moja dežela ponovno vnovčen skupaj z več kot 5oooo euri vredno "posodobljeno glasbo". Ta inačica originalnega spota se je v zadnjem kadru posiljeno združila z zdaj veljavnim (in čudaškim) sloganom Slovenijo čutim.

No in sedaj še najnovejša oglaševalska pirueta: Slovenija moja dežela se je prelevila v Sparovo blagovno znamko. Zakaj se čudimo? Kaj je oglaševanje drugega kot vrh tržne in neoliberalne paradigme, kjer ima vsaka stvar svojo ceno, nobena pa vrednosti? Krog je vendarle sklenjen: oglaševalska kampanja, ki je nastala v imenu denarja je bila ponovno prodana skupaj z njenim prebuditeljskim delom, ki je gradil na "mojem", na diferencialno nacionalnem, na želji po drugačnem družbenem redu; sedaj vse to imamo, vse to živimo.

Lahko pa smo Sparu tudi malce hvaležni; odselj nas bo pri vsakem nakupu opozarjal, da bi se nemara morali spraševati, čigava dežela zares postaja Slovenija.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 21:10  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  26. 2. 2012 - MOBSTR.ORG



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 17:44  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  13. 2. 2012 - DOMOVANJA DOMIŠLJIJE

Zatopljenost, vživljanje in oživljanje. Otroška igra in sanjarjenje kot vodnjak domišljije in sebstva.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 19:31  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  07. 2. 2012 - 2012 ?

Gauttari, Deleuze, Berardi: Subjektiviteta ne obstaja pred svojo lastno produkcijo. Da lahko razumemo družbeno rekompozicijo, se moramo navezovati na pojme želja, nezavednega in shizoanalize. Kako si lahko razlagamo, da so v neki dekadi, delavci v velikem delu sveta začeli peti iste pesmi? Kot vidno manifestacijo kompleksnega fenomena, kot velik vihar, ki se razširi nad cel ocean? Kako naj razumemo pojav 60ih, kaj jih je naredilo mogoče: katere sestavine, hrepenenja, pričakovanja, občutenja? Družbena vstaja, upor je manifestacija izredno zapletene arhitekture, v katerih so psihološki, imaginativni in nematerialni tokovi, ki strukturirajo vsakodnevno izkušnjo.

Kaj se pripravlja v teh dnevih, mesecih, v tem letu?



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:29  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  28. 1. 2012 - RESNIČNOSTNI TEST COSTE CONCORDIE

Govoriti o tem, da se vrednote - osebne in družbene - v vseh ozirih radikalno spreminjajo/slabšajo, zveni neizogibno kot moraliziranje. Ko družboslovci objavljajo raziskave novih vrednostnih sistemov posameznikov, so njihove ugotovitve sprejete kot pretirane - preveč negativne, preveč zaskrbljene, preveč neživljenjske. Še posebej, kadar vzroke pripisujejo kulturi, ki jo širi neoliberalni trg, njegovi promociji tekmovalnosti, zakonov džungle in implicitni nesolidarnosti.

Kako je s tem v resnici, je pokazalo konkretno obnašanje ljudi v resnični situaciji - pri reševanju drugih in sebe v nesreči Coste Conkordije: morda se bleščeča in hkrati groteskna ladja (še) ni povsem potopila, gotovo pa so potonile marsikatere iluzije, ki jih gojimo o današnji družbi.

Dežulović je v svoji kolumni v Dnevniku naredil precizno in zgovorno primerjavo ravnanj/obnašanj ljudi v dveh skoraj identičnih situacijah (čista, malcene laboratorijska primerjava, saj so opazovane variable obnašanj izolirane, kot bi zahteval vsak resen znanstveni eksperiment), na Titanicu in na Costa Conkordiji. Med dogodkoma je le časovni razmik stotih let.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 07:45  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  23. 1. 2012 - Maribor metropola!



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 11:21  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  06. 1. 2012 - We are a restaurant. I am a musician.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 02:30  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  21. 12. 2011 - Mladi Bowie, stari Crosby in božični čas



Prisluhni : mladi David Bowie, ki je danes star in stari Bing Crosby, ki je že dolgo mrtev skupaj pojeta staro božično pesem za njune, naše, vaše in vse druge otroke.

Medgeneracijski dialog? Medgeneracijska solidarnost? Ali kontrastno, različno, radovedno, spoštljivo, dopolnjujoče, naklonjeno skupno popevanje? --- 2012 je EU določila za leto aktivnega staranja in medgeneracisjke solidarnosti - le kaj ima Evropa v mislih?

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 21:36  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  16. 12. 2011 - BOŽIČ



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 01:10  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  07. 12. 2011 - ha!



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 21:59  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  06. 12. 2011 - HOME STREET HOME

Kritična intervencija v javnem prostoru - kolektiv Upper Space http://www.upper-space.org/art/projects/home/ je skupaj z mladimi brezdomci v Manchesterju kritiziral britansko politiko radikalnih krčenj javnih proračunov s prikazom posledic, ki jih imajo taki ukrepi na vse pogostejši pojav brezdomstva.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 15:20  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  28. 11. 2011 - 27.11.11.ob 11/ drugič

Včeraj smo se v Ljubljani zbudili še v eno megleno nedeljsko jutro. Ob vroči kavi in dobri knjigi sta se vsiljevali dve misli: kako lepo jutro se mora pravkar odvijati na morju (1 ura vožnje) in kako mamljivo je branje knjige vse tja do kasnega kosila. No, tu in tam je pocukala še malo sitna misel na vabilo na skupinsko jogo ČUTI; MISLI; DELUJ. Kako le? V tem mrazu? Na betonu? Pred očmi mimoidočih? Zakaj že?

Preskočimo proces trmarjenja osebne inercije in rezistence.

Ob 10.50 je bil Kongresni trg skoraj prazen, že čez nekaj minut pa nas je kakih štirideset odvijalo blazine na ploščadi pred Univerzo. Kot napovedano se je v tišini pričela skupna vadba, vsak s svojim znanjem in izkušnjami, vsak v svojem in v nekakem skupnem ritmu. Po tridesetih minutah se je vadba v tišini zaključila z nekaj omi, ki so vsaj za sodelujoče lepo in polno odzvanjali na prostranem trgu. Potem so se ljudje, ki se med sabo večinoma nismo poznali, razšli.

Ne vem, kaj so v tej naši družbi spektakla zabeležile kamere in številni fotoreporterji, še manj, kaj si je mislila dokaj velika gruča radovednežev. Pravzaprav ne vem niti, kaj so si mislili ostali udeleženci – razen, da so bili videti zadovoljni.

Zame je bila to vadba joge in vadba skupnega in skupnostnega: čutenja, delovanja, uresničevanja namere. Skupen vložek, skupno zadovoljstvo, skupna izkušnja, ki je vsaj prehodno izgnala še mraz iz teles. Fino vajeništvo za jogo in za nekaj drugega.

Da se je po skoraj treh tednih nebo nad Ljubljano odprlo v sonce, je bila še ena čudovita sinhronost.

Morda škoda le, sem kasneje pomislila, da se skupno dihanje ni odvijalo pri šotorih na Borzi ali pred FF.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 09:09  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  23. 11. 2011 - ANIMIRANE IZBIRE RENATE SALECL



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 12:50  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  20. 11. 2011 - 27.11.11 ob 11

Zadnje čase iz najrazličnejših področij vznikajo dragocene pobude: premišljene, artikulirane, horizontalne, nesponzorirane in nebrendirane. Naprimer: skupna praksa joge v javnem prostoru (med ostalim tudi nekak jogistični reclaim the streets?), ki bo potekala istočasno v različnih mestih v Sloveniji in Tuzli, ČUTI, MISLI, DELUJ.

Iz vabila: "Zato ti pravim: Pridi 27.11.11, ob 11.00 na Kongresni trg v Ljubljani. Vsak s svojo blazino. Vsak s svojo prakso joge. Vsak sledi sebi ali prisluhne drugemu. Deluj. Deluj odgovorno in sočutno. Dogodek bo potekal v tišini."

Kakšni so ljudje izza vabila? Nekaj jih poznam. Resno mislijo, kar pišejo; še več: to tudi živijo.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 08:21  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  16. 11. 2011 - ZUCCOTTi PREHODNO POČIŠČEN LJUDI

Davišnja akcija ameriške policije v stilu antiterosrističnega napada na miroljubne protestnike (in njihove knjige) v parku Zuccotti je samo še enkrat (pre)več odkrila vso brutalnost, norost in kratkovidnost ljudi, ki vladajo v ZDA in še mnogo kje. Če kdaj velja, velja zdaj: Zuccotti je mrtev, naj živi Zuccotti!

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 08:54  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  10. 11. 2011 - ČLOVEK, JEZI SE!

Človek, jezi se! - Jeza je v zraku. In ima jasno funkcijo: sproži, aktivira, postavi meje temu, kar še dopuščamo in česar več ne. Danes se o njej govori veliko in upravičeno; vanjo polagamo upanja, da nas bo prebudila iz omrtvelosti in ponesla k spremembam, za katere se brez nje bojimo, da so nemogoče.

Bachelard, epistemolog, fenomenolog, raziskovalec domišljije in poetičnih podob opisuje in utemeljuje jezo, ki je potrebna za akcijo, še posebej na samem začetku. » Here we have the creative force of anger. Wind is the elemental air image of anger that is everywhere and nowhere. It has no shape, but creates the whirlwind, the vortex, and the vortex is the wind of creation. As by a provocation, the world is created through anger. Anger lays the foundation for dynamic being. Anger is the act by which being begins. However prudent an action may be and however insidious it promises to be, it much first cross of a small threshold of anger. Anger is the acid with which no impression will be etched on our being. It creates and active impression. (Air and Dreams, 227)«.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 11:10  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  07. 11. 2011 - Oglaševanje in družbena kriza by Zofijini ljubimci

V teh dneh je veliko govora (dajmo dodati, da upravičeno) o monetarni plati kapitalizma, o finančni diktaturi ali nadvladi finančnih lobijev, le malo pa slišimo o drugih elementih kulture kapitalizma, katerih eden najpomembnejših in vendar najmanj omenjanih delov je oglaševanje. V oddaji RTV Slovenija, Studio City, v ponedeljek, 17.10. smo bili v prispevku novinarke Julije Vardjan tako priča eni redkih kritičnih omemb oglaševanja v našem »mainstream« medijskem okolju. Čeprav oglaševanje predstavlja enega najbolj odgovornih elementov za trenutno stanje družbe, to seveda ne preseneča, saj večina medijev živi ravno od oglaševanja in so zato do njega toliko manj kritični. Zagovarjali bomo tezo, da je ustrezna ureditev področja oglaševanja, ki je danes za večino ljudi tako vseprisotno in samoumevno, da ga lahko enačimo z zrakom, ki ga dihamo, eno bistvenih vprašanj reševanja trenutne globalne krize.
Več

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 11:40  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  31. 10. 2011 - The Sussiya Book of Embroidered Local Knowledge



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 12:42  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  19. 10. 2011 - (RE)COLLECTING MEMORIES



Pravkar prišla iz Mostarja, kjer sem preživela nekaj intenzivnih in že dolgo ne tako zelo spodbudnih dni. Največ v alternativnem kulturnem centru OKC Abrašević, veliko po od vojne prizadetih mestnih ulicah in kolikor pogosto se je le dalo na starem mostu, ki mi je vedno znova jemal dih.

Torej Mostar: poznan po svojem mostu, ki se petindvajset metrov visoko sloči nad Neretvo ter po slikah smelih fantov, ki skačejo iz kamnite ograje v tolmunasto globino. Kot simbolen cilj so med zadnjo vojno most celo leto obstreljevali, dokler jim ga ni novembra 1993 uspelo dokončno porušiti. Posnetki, kako se že povsem ranjeni most hkrati razleti in počasi seseda v globine, stiskajo grlo. Po vojni so ga obnovili, postal je Unescova svetovna znamenitost, za premnoge turiste mladci ponovno skačejo v reko, a po skoraj dvajsetih letih Mostar ostaja razdeljen na dva zaenkrat nepremostljiva bregova – oboji, Hrvati in Bošnjaki, ne morejo pozabiti vojne, ne zaupajo drug drugemu in živijo prostorsko in upravno povsem ločena življenja.

Naši gostitelji, članice in člani umetniškega kolektiva Abart, so po letu dni intenzivnega zbiranja podatkov, mapiranja spominov ter stalnih intervencij v prostorih še razrušenega in gotovo ne pomirjenega Mostarja, postavili pomembno razstavo Urbani Imaginarij , ki nagovarja mostarske prebivalce iz levega in desnega brega reke s skupnimi spomini, skoraj pozabljenimi radostmi, vprašanji.

V takem vzdušju je bila konferenca (Re)collecting Mostar po umevanju in po intervencah v javnem prostoru, vsi naši prispevki in okrogla miza, načrti nadaljnjih sodelovanj v okviru mreže Balkan Expres in vse ostalo relevantno, resno in polna aktualnih pomenov.

Na povratku: neplanirani ogled filma Cinema Komunisto v sarajevskem Meeting pointu; posnetki Bitke na Neretvi in Sutjeski, Tito in Richard Burton, vibrantne mladinske brigade Brčko Banovići, partizanske pesmi, lepe euforije in velike zablode povojne Jugoslavije (tu seveda govorim o drugi svetovni vojni) se mi trmasto staplajo s podobami raztreljenega in v globinino drsečega starega mostu.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 17:16  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  27. 9. 2011 - BBC Speechless As Trader Tells Truth:



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 03:16  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  14. 9. 2011 - PESTRA ZGODOVINA: STREET ART & GRAFFITI

Avtor: Daniel Feral

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:32  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  30. 8. 2011 - NA BENEŠKI BIENALE ALI NA ZAPUŠČENE PLAŽE?



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:39  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  18. 7. 2011 - Design Action, Leadership & the Future

It is only for the committed. Konec tedna se bom udeležil intenzivne trodnevne delavnice/konference katere temeljni namen je mreženje progresivnih mislecev, praktikov, raziskovalcev in pedagogov na področju oblikovanja. Oblikovanje je tukaj razumljeno v širokem smislu. Vključuje vizualno komuniciranje, mrežne komunikaciske pristope, aritekturo itn...Design Futures program, katerega del je tudi ta dogodek, je v svoji filozofski zasnovi trenutno najbolj napreden program študija oblikovanja. Radikalnost misli in ambicija, ki stoji za programom me je pravzaprav osupnila. Kot Slovenca, doma žal vajenega predvsem govoričenja o napredku, družbeni odgovornosti in novih komunikacijskih pristopih, me navdihuje brezkompromisna doslednost v misli, retoriki in delovanju kolegov s katerimi se bom pogovarjal in koval načrte. It's good to be here.

Pred dobrim mesecem sem na Nizozemskem vodil delavnico družbeno odzivnega komuniciranja. Verjetno zame ena najbolj inspirativnih izkušenj. Tale ima potencial, da se ji približa. Še posebej pa mi paše to, da tokrat ne bom mentor, temveč udeleženec. Če prav pomislim, še nikoli nisem bil na delavnici, kjer ne bi bil mentor. Skrajni čas za spremembe!

"Design Action, Leadership & the Future" delavnica, kot tudi "Design Futures" program začne iz iste perspektive kot teorija in praksa družbeno odzivnega komuniciranja. Z določenimi komunikacijskimi (oblikovalskimi) pristopi je namreč možno samorefleksivno prestrukturirati strukturo družbe in lastno vpetost v njej (v smislu habitusa). Res pa je- in to sem se naučil v letih odkar delam Studio Poper, naloga je zelo težka, polna nepredvidenih pasti in vseobsegajoče sposobnosti in predvsem tragikomične potrebe po racionaliziranju in kooptaciji s strani kreativnih delavcev in kreativnih kapitalistov (:)), še posebej v kulturi oglaševanja in komercialnega oblikovanja.

Če koga zanima globji študij prihodnosti oblikovanja in komuniciranja lahko izve več: tukaj, tukaj, tukaj, in tukaj:

www.memefest.org/demonstratingrelevance (ne vem zakaj ne morem hiperlinkat tega url-ja).

Design Action, Leadership & the Future Brisbane HotHouse 22-24 July, 2011 Design practice (in all its disciplines, including architecture) is at a crossroads.

Notwithstanding the introduction of ‘sustainability’ in design education and in commerce, design dominantly still serves the unsustainable. To move toward ‘sustainment’ as project and process, radical and effective action is needed. For this to happen a dynamic, global change community of focused thinkers, activists and leaders has to be created. This intensive ‘HotHouse’ event will go beyond current options. It aims to explore the creation of this community and to be a catalyst for its creation. It is only for the committed. Anyone – educators, design practitioners, writers – can apply. From all the applications 50 people will be selected. The event will be conducted in English. The HotHouse will be led by Professor Tony Fry (Griffith University, QCA, Brisbane) with four team leaders: Professor Cameron Tonkinwise (Parsons/New School, New York); Professor Lisa Norton (School of the Art Institute of Chicago), Mr Duncan Fairfax (Goldsmiths/University of London) and Dr Abby Lopes (University of Western Sydney) with event documentation under the direction of Professor Oliver Feltham (American University, Paris).

The HotHouse is to be hosted by Griffith University, Queensland College of Art. There is no registration fee and food will be provided. Travel and accommodation is at the attendee’s expense.

BACKGROUND

For at least the last fifty years design educators, theorists and practitioners have been thinking, writing about and teaching design against the backdrop of the geopolitical upheavals of the 20th century and the multiple defuturing forces of unsustainability that continue into the 21st century. Positions have swung from high idealism to crass pragmatism. Mostly, the market has ruled. During this period, for instance, design methods, design history, design studies, design anthropology, design thinking all emerged, along with design for need, sustainable design and design-related social innovation. Every one of these developments laid claim to some kind of transformation of the perception or practice of design. But none has had a profound transformative impact. Moreover, notwithstanding the arrival of computing, design software and a plethora of digital technologies, design education and practice have only been marginally touched by the implication of such ‘developments’. Dominantly, design has remained vocational (in spite of design’s induction into the university) and entrenched in disciplinary enclaves. Essentially this means design remains an intellectually underdeveloped practice, bound within a functionalist service provision model, and largely ignored by many domains of knowledge and practice with which it should be critically engaged and in dialogue (like politics, economics, national development, public health, and environmental management).

These remarks sit alongside the fact that in this century, more than at any time in the last 10,000 years, the future of the human species is in the balance. Climate change, population pressure, crises of food and water, inequity and conflict are all converging to constitute an emergent condition for which there is no name. Current political, economic and social structures, ideas and practices show themselves to be inadequate to confront and deal with such a challenge.

For the vast majority of humanity to have a viable future there has to be significant economic, social and political change within and between nations. In large part these changes can only be created by design – not design as it is, but design as it might be. This is not to say that design can solve all the problems we collectively face, but it is to say it can solve many if it significantly changes including many of those problems actually caused by design. For this to happen, design has to break out of its existing condition of limited agency. Design has to transcend its current subaltern economic, socio-cultural and political role and in so doing, designers and design educators need to intellectually develop, learn new practices, and strategic modes of engagement. Design has to take on a political form. It’s time to create a consolidated foundation of new design knowledge. It’s time to generate a new agenda of design education and design practice supported by innovatory means of delivery and new institutional forms.

EVENT ORGANISATION

The 100 people will work on a common process in groups of 25 (which in turn may be subdivided) under the guidance of an event director and appointed group leaders.

The HotHouse will rigorously examine redirective change via thinking, talking, reflecting, planning and acting. This examination will be structured around four strategic and convergent points of entry.

The four groups are: Group Red: Projects driving: politics, ‘things’, practices Group Blue: ‘Things’ driving: projects, practices, politics Group Green: Practices driving: ‘things’, politics, projects Group Black: Politics driving: practices, projects, ‘things’

The objective of this process is for participants to leave with a selection of projects, design actions, new practices and political strategies – informed by their own context – that can form the basis of collaborations formed at the event. The most critical aspect of the HotHouse is not what happens at it but what occurs after it’s over! At its most ambitious, the event aims to create an ‘educational institution without a place’ (an ‘Urmadic Academy’) that can structure and facilitate the exchange of knowledge, projects and research programs.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 23:29  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  13. 7. 2011 - PREVRNJENI STOL

Ob robu malega lokalnega parka v Berlinu, s še manjšim otroškim igriščem, obvezno betonsko ping - pong mizo in nekaj gredicama vrtnic je skulptura: miza z dvema stoloma, en od njiju je prevrnjen. Vtis je povsem intimen, zdi se kot da je nekdo pravkar zapustil svojo sobo (čeprav je ta le mali pravokotni tloris na tleh tlakovan iz kamnov) in v silni naglici stol prevrnil. Obeležje hrani spomin na židovsko pesnico Nelly Sachs, ki je živela v bližnji hiši, dokler ni bila prisiljena na vrat na nos zbežati iz nacistične Nemčije.

Že dolgo nisem videla tako pretresljivega, nežnega in natančnega »spomenika«, ki se je izognil prikazu osebe, a ujel njen duh, njeno tragedijo in poetiko njenega dela. Človeka, ki gre mimo, nagonsko vleče, da bi stol pobral in ga pristavil nazaj k mizi.

Večkrat sem sama ali z Marušo Krese sedela v parku in opazovala mimoidoče, presenetljivo, koliko ljudi se je ob skulpturi ustavilo, krožilo okrog stolov, šlo že mimo, a se obrnilo, vračalo.

Umetniku je uspelo ustvariti malo - veliko dramo, ki nevsiljivo in neposredno zadeva srca in ohranja spomin. Enkrat sem skulpturo ugledala v dežju, z lužami pod mizo - kaka popolna osamljenost Nelly Sachs in občasno vseh naših življenj.

Zdi se mi, da Maruša Krese, ki se v svojih pesmih izogiba velikih besed, spada na bližnjo klopco.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 08:57  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  02. 7. 2011 - VOZLI GEOPOLITIKE, UMETNOSTI, DRUŽBE, KONFLIKTOV IN PSIHOLOGIJE V TEATRU

Zapletena pot do berlinskega Hebbel teatra na oddaljenem robu Kreuzberga je bila vredna truda. Predstava libanonskega medijskega umetnika Walid Raada z naslovom Scratching on things I could disavow – a histrory of art in the Arabic world je osupljiva. Sploh pa ji je težko reči predstava, čeprav to vsekakor pričakuješ, ko greš v gledališče z vstopnico za večerni termin. Že vhod je drugje, skozi stranska vrata v prostor, ki spominja na manjšo galerijo. Tam obiskovalce pričaka Walid Raad in jihl ljubeznivo povabi k ogromnemu miselnemu zemljevidu, histografiji dokumentov ( z obrazi, fotografijami, s stotinami drobno tiskanih imen in s prepletenimi povezavami / nekakšni rizomi po Deleuzu in Guattariju /), kjer kot avtor in kurator razstave razlaga in dekonstruira svet in trg vizualne umetnost. Začne pri navidez nedolžnemu in za umetnike upanja polnem novoustanovljenemu umetniškem pokojninskem skladu in raziskuje, kaj je za njim - sled gre preko ekspertov za finance in za rizične investicije do strokovnjakov za računalniške logoritme in sofisticirano obdelavo podatkov umetnikov, umetnin, kupcev, z ovinki, a vseeno nedvoumno do izraelskih preprodajalcev orožja. Pripoved je naravna, tekoča, intenzivna, osebna in strokovna, popolnoma apdejtana. Z Raadom se lahko čudimo, a hkrati skupaj z njim vemo, da smo vse te povezave že davno slutili, a jih odrivali kot paranoidnosti.

Od histografije nas v nadaljevanju Raad popelje do miniature beirutske hipermoderne nacionalne galerije in nas vplete v intimno in kritično doživljanje lastne dežele, njene umetnosti, umetniškega trga ter vse skupaj umesti v širša konfliktna dogajanja znotraj arabske umetnosti, ki se zgoščeno rmaterializirajo v gradnji megarhitekturnih (tu sodelujejo vsi najbolj znani zahodni arhitekti), megaumetniških institucij v Adis Abebi. Sledijo presenetljiva, skoraj metafizična, a tudi ironična razmišljanja, o posamičnih barvah, oblikah in linijah, ki se danes skrivajo in kamuflirajo v drugi delih. In še.

Enkrat vmes, ko nas Raad popelje k naslednjim delom, se zavemo, da smo v gledališču, saj se prvič znajdemo v dvorani z lepim praznim parterjem in balkonom. Kontekst je presenetljiv - Raad, njegova umetnost, arabska umetnost, mi – vsi smo na odru, vsi del teatra, morda vsi opazovani, z tržnimi algoritmi razčlenjeni.

Po predstavi si Nevenka iz našega Bunkerja na vso moč prizadeva prepričati Raada, da bi čimprej našel termin za Staro elektrarno. Upam, da ji uspe. Je kar nujno. V vmesnem času bo možno Raada videti na Documenti v Kasslu.

Nazaj grede, v poletni še svetli berlinski noči, je pot s kolesom do Prenzlauerberga nerazumljivo kratka in zanimiva.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 12:16  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  25. 6. 2011 - TI AMO

V središču Stare Gorice sta pred eno izmed cerkva, desno in levo od vhodnega portala, dve simetrični kamniti klopi. Na eni je že dolgo, jaz se ga spomnim vsaj tri, štiri leta, napis: ti amo / ljubim te. Ko obiščem očeta in se odpravim s kolesom na tržnico na italijansko stran (po pravo zmes zelišč za jajčno fritato), zapeljem tod mimo, da se prepričam, če je s klopco in ljubeznijo vse v redu. Zaenkrat sem navdušena nad mestnimi dušebrižniki, predvsem pa nad cerkvijo, ki je lastnik okoliških objektov, da jim ni prišlo na misel grafit izbrisati.

Tu pa tam me je zamikalo, da bi v mraku na drugo klop kaj dopisala. Na primer še slovenski, ljubim te ali morda rad/a te imam,a se bojim, da bi pomen preskočil iz finih čustev v nacionalna prerivanja. Potem me je zamikala mala prostorska intervencijska drama, na primer napis: NON TI AMO PIU (ne ljubim te več/ je t'aime ....moi non plus, kot sta nekoč vzdihovala poet in kantavtor Serge Gainsbourg in Jane Birkin. Tu bi bilo recimo zanimivo s kamero slediti, koliko ljudi se usede na eno, koliko na drugo klopco.

Trenutno mislim, da bi druga klopca morala odgovarjati prvi z: ANCHE IO/ tudi jaz.

Morda se napis še pojavi, ko bodo noči spet daljše.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 18:44  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  21. 6. 2011 - James



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 20:24  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  16. 6. 2011 - Stuxnet: Open source wapon

Stuxnet: Anatomy of a Computer Virus



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 15:56  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  11. 6. 2011 - NOVI KROJI



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:48  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  05. 6. 2011 - Življenje brez DELA

Namesto klasične uredniške naslovnice nas je sobotna edicija Dela na prvi strani nagovorila z belino in praznino ter pomenljivim vprašanjem: »Si predstavljate življenje brez DELA?«

Na sredi še ene velikopotezne beline je na naslednji strani sledil tekst: »Mi si ga ne, zato ga omogočamo tudi vam.« ter Simobilovo vabilo vrhunskim strokovnjakom k zaposlitvi v podjetju ter podpis Simobil- povej nekaj lepega.

Poglejmo, kako se /lahko/ sporočilo bere:
- najprej kot eksistenčno ali kot življensko-sstilsko vprašanje o življenju brez dela
- v naslednjem hipu kot promocija za časopis Delo s trditvijo, da si življenja brez le-tega ne moremo predstavljati, pri čemer se napis DELO izpiše v tipični Simobilovi zeleni barvi
- na naslednji strani pojasnilo, da se vpašanje nanaša na razpis za opravljanja visoko cenjenega dela v Simobilu
- če se gre v iskanju pomenov dlje, se pojavi vprašanje, ali je izbira dneva objave tega dvojnega celostranskega oglasa tik pred referendumom del oglasne strategije in so se avtorji želeli poigravati še z malim delom in s pokojninsko reformo.

Kakorkoli že: domnevam, da se je spročilo s svojim rokohitrskim večnivojskim kolažem pomenov zdelo vsem - njegovim avtorjem, vodstvu Simobila, v imenu katerega je bilo narejeno in ki ga je tudi plačalo ter uredništvu Dela ali vsaj njegovi marketinški službi - bistroumno in dobro.

Sicer ga ne bi objavili – ne v času, ko je ogromno ljudi izgubilo svoje delo ali se upravičeno boji zanj. Niti ne, ko mnogi mladi ne morejo priti do njega. Pa tudi ne, ko se mnogi drugi, ki so garali celo življenje, bojijo, da bodo priklenjeni k težkemu delu še nekaj let dlje.

Gre za še en sicer mini-primerek samonanašalnega oglaševalskega diskurza, ki neumestno, površno in bahaško kapitalizira aktualne družbene teme in je povsem neobčutljiv do kontekstov, do prostora in do mnogih ljudi, ki jih nagovarja.


PS: Tu, kot tudi pri zloglasnih referendumskih kampanjah, ne gre za nerazumevanje pristopov kot sta na primer "teaser" /vspodbujevalec radovednosti/ in viralni marketing ali pa kategorij: socialen, političen, komercialen marketing, niiti ne za postavljanje ogledal naciji ali celo za ugotavljanje njenega nerazvitega smisla za humor in samoironijo, kot nas mnogi skušajo v zadnjem času prepričati. Gre prvenstveno za najbolj občo človeško in družbeno občutljivost tvorcev sporočil/naročnikov/politikov/medijev, ki ne želijo razumeti, da profesionalno ni in ne sme biti ločeno od osebnega. Nadalje gre za zavedanje o učinkih svojega delovanja, prevzemanja (so)odgovornosti zanje in nenazadnje za spoštovanje in skrb za ohranjanje dostojanstva vseh vpletenih - tudi dostojanstva njih samih in družbe kot celote.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 13:39  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  24. 5. 2011 - Capitalism kills love

* Claire Fontaine Capitalism Kills (Love), 2008

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 08:10  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  23. 5. 2011 - Butale



http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042446682



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 11:12  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  13. 5. 2011 - DOM//o/TOŽJE

KAKO PRITI DO DOBRE HIŠE?" je bila nosilna tema nedavnega arhitekturnega foruma, na katerega smo bili povabljeni predavatelji iz različnih področij.

Veliko govora je bilo o varčni, pametni, ekološki hiši, o dobri gradnji, o arhitekturnih problemih in slabih plačilih, pa tudi o novem zavedanju vloge skupnosti in produkrivnih sobivanj.

Moj prispevek je skušal povabiti poslušalce k še drugačnim mislim o hiši/domu skozi perspektivo DOM-otožja in v DOM-išljije. Tu povzetek:

DOM/o/TOŽJE

Predlagam, da si pogledamo pot do dobre hiše/ doma še drugače – skozi perspektivo duše. Duša je danes arhaičen koncept, brez znanstvenega in kulturnega kapitala, še psihologija je pozabila nanjo. Vseeno sem prepričana, da ima njena perspektivičnost, gledanja na življenje /predvsem na vsakdanje življenje, pa tudi njegov preplet z globoko osebno etiko + poezijo, beri E. Casey, G.Bachelard, J. Hillman, R.Veneigham, F.Berardi,G. Deleuze/ potencial, ki je vse bolj radikalen, malcene prevratniški. Koncept duše ali morda za današnje nadzore bolj sprejemljiv koncept globoke poetičnosti/imaginacije življenja se imanentno upira ideologijam, prisili mode, trendom, potrošništva in trga.

Kaj je duša? Vsi vemo, čutimo, kaj pomeni, da nekoga boli duša, da je malodušen (in ne depresiven kakor veli taksonomija psihiatrije), ali da se nekdo rodi s staro dušo, da nekaj narediš za svojo dušo, a ko skušamo te pojme razložiti, se trmasto izmikajo opredelitvam in definicijam. Tudi to, da ima hiša/ dom dušo začutimo takoj, ko vstopimo v prostor. Ne vemo pa, kje naj občutek zagrabimo – vsekakor ne gre za estetiko, staro pohištvo, trende, znane blagovne znake, niti ne le za dober okus. Morda smo bližji, če občutke razumemo bolj kot da gre tu za plastenje in zapredanje spominov, vtise neposredne in neke davne, ne nujno fizične preteklosti, odprtosti do sedanjosti in sanjarjenj o prihodnosti, gre tudi za odtise močnega, vitalnega vsakdanjega in obrednega življenja, gre za vtiskavanje misli, za osebno in singularno prostora in seveda tudi za globoko, večplastno, včasih neočitno in dvoumno lepoto, s primesmi čudaštva, ekcentričnosti, obiski prismuknjenosti.

Če se vrnemo k hiši – tako kot življenje, hiša/dom utripata v ritmih prihajanj in odhajanj. Ko smo dom, nas varuje,spočije, nam nudi prostor za našo intimnost, misli, domišljijo, sanjarjenja in vizijo, da se spet odpremo življenju in svetu; ko smo dolgo, morda predolgo daleč in drugje, se prikrade misel na dom. Sladko grenko domotožje. DOM –o –TOŽJE, toži se nam po domu. Kaj pogrešamo, atmosfero, neke vonjave, barve, strukture, teksture, dotik kljuke na vhodnih vratih, škripanje stopnic, lep padec jutranje svetlobe?

Predlagam vam, da ko razmišljate o svoji bodoči hiši/domu, to storite tudi skozi zasanjana vprašanja - po čemu se mi toži, ko me obišče DOMOTOŽJE?

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 12:33  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  01. 5. 2011 - There, there



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 19:40  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  28. 4. 2011 - Rešitev za odplačevanje kredita?

Trenutna gospodarska situacija je pripeljala do marsikaterega absurda. Tukaj na področju nepremičnin oz. reševanja težav z dolgovi, ki jih imajo mnogi, predvsem v ZDA.

Pod sloganom "Turn my home in to a billboard" ponuja podjetje adzookie rešitev. Spremenite hišo v oglasni pano in podjetje bo za vas plačevalo mesečni obrok kredita.

Kaj vse to pomeni za arhitekturo, urbanizem in na sploh za kulturo skupnega bivanja?

Arhitekti, tako kot oblikovalci in oglaševalci praviloma ne povezujejo lastnega dela z družbenimi učinki. Dober primer je mariborski Europark. Nakupovalno središče, ki je skoraj povsem izropalo čudovito staro mestno jedro, zaslužek pa kanalizira predvsem tujim podjetjem, kot so Spar ipd... je gotovo v ponos znanima slovenskima arhitektoma in tudi gotovo velja v slovenski arhitekturni stroki za strokoven in dober projekt.

No ja... glavno, da si glavni car v Sloveniji, oz. v Ljubljani.

Pa, da se vrnem k hišam oglasom. Po mojem mnenju gre za naslednjo stopnjo hiper banalizacije skozi prazno formo, vdor v intimo, a kar je najbolj nevarno- tukaj gre za naslednjo stopnjo nečesa čemur pravim parazitski psevdo-pomen. Everything goes. Npr. v treh stavkih štirje pomenski obrati, ki so sicer medsebojno izključujoči, skupaj pa tvorijo pomensko močvirje, katerega namen je parazitsko izkoriščanje vsakogar in vsega. Ob tem pa seveda- in to je genialna mutacija tega diskurza- v podpisanem pomenu, torej tistem, ki ga tisti, ki je bruhnil/a vso to močvirje na koncu simbolno prisvoji je ključni pomen povezan z eno izmed mnogih vrst družbene dobrobiti. Ta jezik je izrazito komercilen. Iz komercialne kulture tudi izvira.

Pred dnevi sem gledal izvrsten dokumentarec "Inside Job", ki govori o razlogih za svetovno gospodarkso krizo, ki so jo zakuhali na Wall streetu. Genialno.

Posebej noro pa je to, da lahko precej hitro najdemo podobnosti ali celo enakosti med abstraktnimi vzorci bančnikov in oglaševalcev. Mislim, da bom o tem napisal poglavje v svoji novi knjigi.

Pri tem primeru gre za precej radikalen primer nazornih posledic kognitivnega kapitalizma, pokaže pa povezave v praksi. Svetovna gospodarska kriza- finančni kriminal-oglaševanje. Lahko gremo dlje: svetovna finančna kriza- finančni kriminal-oglaševanje- arhitektura (kot medij)- podoba- oblikovanje- kič(če drži ta postavka, smo srhljivo globoko)- in blef.

V vsem tem pa morje strokovnjakov. Takih z nazivi, profesorjev, z nagradami itn...

Tukaj pa še perverzno zadovoljstvo v krizi- parazitski psevdo-pomen:

“Romeo Mendoza, CEO of Adzookie, said the response has been overwhelming, with some 3,000 applications on Wednesday alone. ‘It’s coming in droves’, he told Developments. ‘We hit a nerve… I knew people needed help, but I didn’t know so many. That’s kind of sad. We can’t help everyone, but we can help some.’”

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 14:08  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  19. 4. 2011 - ZLOM NAVAD

Zlomila sem si levo roko, ki je naenkrat postala neuporabna in odkrila drugačen svet. Tak, kjer odpiraš zobno pasto z zobmi, čakaš na otroke, da bi ti odrezali kos kruha in sira ter ti zavezali čevlje.

Odkrila sem še druge, zanimive stvari o sebi in o drugih. Primer: svojo neuporabno roko peljem na sprehod in na poti na Rožnik se mi odveže čevelj. Ker si ne morem pomagati, obstaja možnost, da pustim vezalke odvezane, kot bila pred leti moda pri šolarjih. Ker pa so predolge, obstaja nevarnost, da se vanje zapletem in si morda nalomim, razmišljam zaradi nedavne izkušnje črnogledo, še drugo roko. To ne bi.

Ostane rešitev, da mi čevelj nekdo zaveže. Kdo? Najprej upam, da bo mimo prišel kak znanec. Pa ga ni. Potem opazujem ljudi, ki mi prihajajo naproti in pripravljam tekst: »Oprostite, ali bi mi mogoče lahko zavezali čevelj?« Nerodno se mi zdi, da bo moral nekdo tik pred mano počepniti in da bo cela okoliščina neugodna za oba. Sedaj si resno želim, da bi srečala kakršnegakoli otroka; ugotavljam, koliko bolj so z njimi esencialne stvari enostavne. A so vsi v šoli. Nadalnji premislek: če kdo sedi na klopci, se mu/je potrebno samo malo skloniti, da bi lahko opravil delo. Ugledam dve mlajši ženski in se opogumim. Začudeno me pogledata, a ko vidita roko v mavcu (in da tu ni skrite kamere), mi voljno zavežeta čevelj, pa še drugega za vsak slučaj. In še možnost dvojnih pentelj mi ponudita.

Spoznanje: ljudje radi pomagajo, če jih 1. odkrito poprosiš, 2. če razumejo stisko, 3. če je to v njihovih močeh, 4. če neposredno vidijo rezultat svojega dobrega dela.

Si bom zapomnila.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 17:32  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  10. 4. 2011 - Samopromocija ali družbeno odgovorno komuniciranje?

Tukaj nekaj pogledov na oblikovalski odziv katastrofe na japonskem.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 20:26  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  20. 3. 2011 - Kurt Vile: Jesus Fever



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 11:24  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  20. 3. 2011 - RDEČA KNJIGA IN PLESOČE TIPOGRAFIJE

V navidez zaspanem Zurichu se ogromno dogaja. Tu le o dveh razstavah, ki kot da nimata nič skupnega.

Ena je v Museum fur Gestaltung, v modernistični zgradbi Adollfa Stegerja /1933/, med glavno železniško postajo, Joseph Strasse in odsluženo pivovarno. Odvija v prvem nadstropju, številčni obiskovalci različnih starosti, a še najbolj tisti iz kreativnih industrij, delavni in z beležkami, posedajo pred mnogimi ekrani s slušalkami na glavi. Naslov razstave je Typography in motion in raziskuje najrazličnejše pojavnosti in oblike posameznih črk, besed, tekstov v glasbenih spotih, v informativnih oddajah, oglaševanju, filmskih najavah, risankah, oživljenih lootypih, medijskih stenah. Besede, tipografije, ritem, glasba, barve, oblike – seštevek pomenov in estetsko čustveno-mentalnih vplivov.

Na drugem koncu mesta, malo dvignjeno na griču, a seveda nedaleč od jezera, med tihimi starimi z denarjem obloženimi vilami in znotraj velikega parka je Rietermusem. Historični zgradbi, ki ji je pravkar arhitetkt Grazioli prizidal Smaragd - nevelik pritličnen, z zelenimi vzorci okrašen stekleni kubus ima večnadstropne podzemne razstavne prostore. Tu se obiskovalec skoraj obredno spušča po stopniščih globoko v lepo leseno drobovje, kjer je razstava Jungove Rdeče knjige. Po razhodu s Freudom, v letih strokovne osamljenosti, dvomov in osebnih kriz, je Jung kopal po svoji psihi/duši, vstopal v svoje sanje, vadil aktivno imaginacijo, se morda soočal z bližino shizofrenije, ter vse to ritualno beležil v črki in v sliki v ogromno, težko, v rdeče usnje vezano knjigo. Kaj vidimo? Gosto popisane tekste s pedantno gotsko kaligrafijo, barvne podobe sanj, vizij, demonov, spoznanj in groze. Posameznosti je potrebno prebrati kasneje, na primer na internetu, saj so kuratorji opremili razstavo, ki se nahaja v večjezični Švici, le z nemškimi teksti. /Zanimivo za drugič - saj ni tema tega bloga/. Sosednje razstave zelo stare japonske in afriške ilustracije in plastike umetniško popravljajo vtis Jungovih malcene kičastih upodobitev, ahkrati s svojimi arhetipskimi in večnimi podobami pristojajo zraven in dopolnjujejo Junga.

Sprašujem se, kaj bi pomenilo za razstavi, če bi jima zamenjali lokaciji. Rdečo knjigo bi torej našli nedaleč od Hauptbanhoffa, v prvem nadstropju svetle in oglate hiše, animirane črke, tipografije in tekste pa globoko pod zemljo starega parka, povezanimi z afriškimi arhetipi? Bi jih drugačno dojeli, bi imele drugačen vpliv, bi spoznali, da gre za novo podobje, ki gradi kolektivno nezavedno ljudi 21. stoletja? Bi se strinjali z Jungom, da podobe predhodijo besedam, a da so besede seveda podobe, kot je to vsakemu jasno iz razstave Topografije v gibanj? Bi nas še bolj zanimalo temeljno spoznavno polje in skrivnosti procesa imaginacije, ne pa le praktična in uporabnostna kreativnost današnjih kreativnih industrij?

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:24  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  13. 3. 2011 - PJ Harvey- The Words That Maketh Murder

Zadnji teden sem preživel v Brisbanu, pretežno s študenti oblikovanja in prijatelji ter sodelavci s katerimi sodeluje Poper že več let. Pot sem je bila dolga in na njej sem veliko razmišljal, da je verjetno največja težava, ki jo imam z Ljubljansko sceno- izguba pomena besed in dejanj. Zdi se, da je lahko vsakdo vse in to takrat ko se mu zdi, da je to zanj oportuno. Npr. aktivist, intelektualec, umetnik, kritik, strokovnjak, raziskovalec, kreativec in seveda altruist.

Slovenija je hecna dežela. V njej se zrcali potreba malomeščanov, predvsem tistih, ki so žrtev kognitivnega kapitalizma. Kaj potrebuje človek, da je uspešen? Določen skrbno načrtovan profil/imidž v svojem krogu prijateljev in kolegov. Tu in tam kakšno medijsko objavo, kjer se predstavi kot nekaj, kar utrjuje načrtovani imidž in idealno- permanentni dotok denarja- ta dotok pa je lahko kar koli. Ko gre za denar zmaga čisti pragmatizem in seveda neglede na izvor in sedanjo vpletenost v kapitalistični družbeni inžinering. Socialni kapital skupaj s pop samo predstavitvijo konstruira strokovnjaka- prav posebej v Sloveniji.

Psihologja je eno izmed polji, ki postaja za šminkerski slalom najbolj uporabno. Pa ne mislim resno strokovne ali celo znanstvene. Mislim na pop, prodajno-bestsellerje, vsakodnevno, kvazistrokovno (spomnimo se: strokovnost je nerazdružljiva od etike!). To ki je potrebna za piljenje veščin, ki jih potrebuje fleksibilna osebnost. Mimogrede, te knjige še nisem bral, le pogovor z avtorico, a sem prepričan, da zadene bistvo enega vidika problema: Eva Illouz, Hladne intimnosti, Oblikovanje čustvenega kapitalizma.

Velikokrat se znova in znova čudim, kako je mogoče, da imajo iste besede tako različen pomen in da jih je možno tako enostavno zlorabljati. Te besede imajo seveda fatalne posledice. Kot pravi PJ Harvey, morijo. Spodaj eden boljših komadov in videov sploh. Včeraj sem se s prijateljem pogovarjal o aktivizmu. Ugotavljala sva, da le ta nujno vsebuje rizik. Aktivist ima veliko za izgubit. To seveda ni edina dimenzija a je zelo pomembna. V trenutnem družbenem stanju pri nas, v stanju v kakršnem je stroka komuniciranja/oblikovanja, tako na univerzi kot na trgu, je rizik ključen. Koliko tistih, ki sprejemajo resnični rizik poznate v Ljubljani? Ne mislim na ljudi, ki jih je v kot potisnila ekonomska situacija. Mislim na strokovnjake, kreativce, intelektualce, pedagoge, raziskovalce, umetnike, druge kreativne delavce in nenazadnje kognitivne kapitaliste same- vse te, ki zaradi lastne priviligirane pozicije lahko hitreje nekaj spremenijo.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 22:16  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  10. 3. 2011 - NEČEDNOSTI KULTURNRGA KAPITALIZMA by ŽIŽEK


V duhoviti, precizni in poživljajoči animaciji Žižek, kljub svojemu značilnemu stampedu, skoraj potrpežljivo razlaga pasti dobrodejnosti ter osebnega/življenskostilskega in družbenega aktivizma, ki včasih soustvarjata in poglabljata probleme, ne pa rešitve.

Poziv k de- iluziji, poziv k razumevanju in poziv k disciplini misli.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 11:50  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  05. 3. 2011 - KDO SE BOJI TEORIJE ? ali TE(R)ORIJA

Pogosto se teorije branimo, ker je ne razumemo, ker zahteva disciplino, potrpljenje in predznanje. Dobra teorija je redko očitna, praviloma nasprotuje »zdravi pameti«, razumu in konceptom, ki jih jemljemo kot samoumevne in naravne. Ko je teorija smela in kompleksna, kljuva in ni je enostavno ne potrditi ne ovreči. Teorij se drži sloves suhosti, zaprtosti, neživljenjskosti, ko pa se spustimo v njene tekste, nas mnogi očarajo z uvidi, z matematično natančnimi in discipliniranimi izpeljavami, s pogosto bogatim, iznajdljivim jezikom, a tudi s strastjo njihovih avtorjev. Mirjana Ule poudarja, da se praktična vrednost teorije kaže predvsem v njeni »emancipatorni moči«, zmožnosti, da z njeno pomočjo uvedemo ali celo izvedemo pomembne osebne, skupinske ali socialne spremembe, ki pomenijo osvobajanje od pritiskov, omejevanj, socialne prikrajšanosti.

Poznavanje teorije pomaga razvozlati preteklost, uvideti njene ponavljajoče vzorce in zakonitosti ter z njihovo pomočjo razbirati sedanjost in njene možne izteke, tudi na tiste, hotene, ki sprožajo spreminjanje družbene situacije. Še več - teorija je skupaj s kritiko in samorefleksijo sestavina vsake revolucije in hkrati teorija je teorija le po tem, da teoretizira svojo prakso.

Ni čudno, da kot taka teorija v današnji družbi, ki se skuša spreminjati le toliko, da bi ostala nespremenjena ali povedano v radikalnejšem marksističnem jeziku, v dobi zaostrenega razrednega boja, ni zaželena, je vse bolj aktivno prezrta in progresivno izločena iz izobraževalnih sistemov, iz politike, umetnosti in celo iz mnogih nevladnih organizacij." Bolonjska izobraževalna reforma, ki jo vpeljujejo države pod pokroviteljstvom EU promovira znanje prilagojeno trgu in zavira teoretske prakse ter tako podreja intelektualne družbene moči pod gospostvo kapitala," opozarja Rastko Močnik na svojih predavanjih, v znanstvenih člankih, na forumih, v dnevnem časopisju.(Beri današnjo Sobotno prilogo Dela).

Močnik je nekoč z enako doslednostjo opozarjal na škodljivost pridružitve Natu. Takrat se mu ni dovolj resno prisluhnilo. Danes mnogi to obžalujemo.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 12:36  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  02. 3. 2011 - ALMIRA SADAR PIŠE NA BLOG

Če z Almiro igrava tenis ob 9h zjutraj, je za njo že sprehod s Koltom (psom) po Rožniku, hiter obisk studia in ročna dostava novo sešitih oblek v trgovino na Tavčarjevi, pred njo pa predavanje študentom na fakulteti in kaka pot do šivilj v Mursko Soboto, če že ne karkoli v Milanu. Nič čudnega tudi ni, če še isti večer sproščeno, kot da bi cel ljubi dan preživela doma, poseda s prijatelji na vrtu ob pravkar spečenim štrudlju, pa še v folijo ti ga zavije, da ga odneseš otrokom.

Almira ima lahko in zanesljivo roko za vse kar se loti: od idej in risb v zvezkih in na polah, direktnih rezov v blago, vedno novih poiskusov, gubanj in pregibanj, sestavljanj barv in vzorcev, mešanje arhitekturne misli in praktičnost - pa nastanejo šali z luknjami kot ementalec ali zarezami smrečice, tople zvite lisičke, duhovite obleke in še bolj vesele torbice.

Od kod ji vse to, kako ji uspeva? Morda bomo kaj razbrali iz pisanj na njenem nedavno odprtem blogu.

Pa še za trenutek nazaj k tenisu – tu žal Almira nima lahke roke - če ji podaš kratko žogico, dobiš nazaj pravo bombo.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:49  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  21. 2. 2011 - Forgotten song

Ko sem konec lanskega leta objavljal izbor glasbenih izvajalcev in njihovih pesmi, ki sem jih v preteklem letu še posebej rad poslušal sem iz meni neznanega razloga pozabil tistega, ki sem ga vrtel največ. Morda pa ni želel biti objavljen!? Včasih se umetnost skrije in ne želi pred oči javnosti. Ponavadi se to zgodi takrat, ko je najboljša. Sorry Sufjan, napravi še komu drugemu veselje.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 12:02  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  19. 2. 2011 - REAL BEATY ni BIUTIFUL


<
Pred kratkim so nas novinarji povprašali, kaj se dogaja s kampanjo Real Beuty, ki je promovirala izdelke Dove s prikazovanjem polnokrvnih, pegastih, zgubanih, okroglih, zanimivih in zadovoljnih žensk. Vsi se spomnimo, da je akcija požela vrsto pohval in je obetala možnosti spremembo kurza v mejnstrim oglaševanju. A kaj se je kasneje zgodilo? ( V oklepaju, a nikakor ne mimogrede, v kinu Vič pravkar vrtijo resnični in pretresljivi Biutiful , Ču-do-vi-to. Pojdite ga pogledat!)
<
Tu izseki zgodbe Dove in nekaj mnenj:
<
Dove's "Real Beauty" ad campaign has received praise for bucking the trend of waif-thin models in favor of curvy, natural, "real women." But Dove faced a PR backlash Tuesday after an ad appeared on the New York City Craigslist searching for "flawless" non-models for the soap maker's next commercial. "Beautiful arms and legs and face... naturally fit, not too curvy or athletic!" the ad read. "Beautiful hair & skin is a must!!!" The ad has since been pulled, and Dove says it never approved the wording. But the question remains: Is Dove's concept of female beauty as "all-inclusive" as it claims?
<
Shame on you, Dove: "There is something very gross about all of this," says Hortense at Jezebel. Dove thrived by challenging our culture's definition of beauty, but now we see its "'come as you are' campaign" has "an 'if you're flawless, that is' clause attached." This glimpse into the confused minds of the Dove PR machine is both "hilarious and tragic" — and it shows how flawed the "real beauty" campaign itself truly is. "Craigslist ad hints that Dove wants 'Real Women,' but only if they're flawless"
<
Dove doesn't deserve the backlash: Of course Dove wants fresh, scrubbed-clean women, says Jim Edwards at BNET. They're advertising soap! "It's difficult to get across a focused message about 'clean'" if the models don't have unblemished skin. And even if Dove's "real women" are a little short on flaws, they're a lot more diverse and interesting than the emaciated teens featured in most ads.
<
Let's hope Dove learns its lesson from this blunder: Dove's campaigns may be more well-intentioned than most, says Verena von Pfetten at Styleite, but the company still is focused on the bottom line. If Dove wants to translate its ads into higher profits, it will have to learn from this gaffe and show its customers the truly diverse assortment of "models" they really want to see. For good measure, Dove might "make a concerted effort to feature a scar, or another tattoo."

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 09:22  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  14. 2. 2011 - RENE AND GEORGETTE



Kdaj pa kdaj zahtevajo evropski projekti, da se zglasimo v Bruslju. V imenu stroškov je zaželeno, da prideš ob prvem svitu direktno iz letališča na jutranji sestanek, kjer skupaj z materiali in z osebnim imenom na priponki presediš dolgo srečanje ter se po možnosti še isti večer vrneš v domačo provinco. Ker se od našega studia pričakuje kreativne ideje in sodelovanja v viharjenju možganov za še nevidene projekte, se nam ta praksa zdi povsem kontraproduktivna. In se ne damo. Prespimo v Bruslju, pohajkujemo po mestu, nekateri pijejo pivo, drugi jemo vafle in belgijske čokolade, gremo v predmesten teater ter obiščemo kak muzej. Na primer skoraj povsem nov Magritttov muzej.

Magritte je za naše delo/ recimo produkcijo progresivnih komunikacij/ zanimiv: raziskuje odnos besede in podobe, označencev in označevalcev, preučuje in dvomi v resničnost reprezentacij, vizualno razbija samoumevnosti, vzpostavlja in razstavlja iluzije, povezuje nepovezljivo ter postavlja gledalcu uganke in naloge. Je svojevrsten in pomemben surrealist, dadaist, konceptualni ponarejevalec in eksperimentator z velikim vplivom na vrsto pomembnih umetnikov in na pop kulturo (poslednje si sam ni štel v čast). Na veliko je prijateljeval z dobrimi pesniki, ki jim je naložil poimenovanje vseh svojih slik - še en Magrrittov konceptualni pristop, dodaten sistematičen dialog med izdelkom enega umetnika in doživetjem, idejo, asociacijo, besedami drugega.

Ogled galerije se prične v tretjem nadstropju z Renejevo mladostjo in poskusnimi slikami v klasičnem impresionističnem stilu in pristane s starostijo v pritličju, ko je ponovno množično slikal, niansiral in raziskoval slike iz svojega zlatega obdobja, za katere je bil ameriški trg pripravljen dobro plačevati, medtem ko je ta isti trg zavračal kakršnokoli odmikanje in slikarjeva drugačna iskanja. Za trmaste je tu še klet s projekcijami iz Magrittovega življenja in življenja njegovih zanimivih sodobnikov.

Ker je danes 14. februar, predvsem pa, ker je nemogoče to prezreti v kateremkoli nadstropju, bo tu govora še o Reneju in Georgette.

Rene in Georgette sta se že kot otroka prvič ugledala na vrtiljaku (Mary-go- round!), se ponovno še kot zelo mlada srečala in takoj poročila. Od takrat, lahko beremo prav nič razčustvovano izpoved Georgette : »se nisva ločila nikoli več«. Torej Rene je oboževal Georgettin obraz in telo, opazoval, risal, upodabljal jo je v vseh obdobjih njenega/njunega življenja. Baje je le redko in nerad uporabljal druge modele kot svojo ženo. Najprej jo vidimo mlado in navihano, potem zagonetno, samozavestno ženo, kasneje zrelo in lepo…. Enako velja za telo, ki skozi spust nadstropij dozoreva, a ohranjalo neko milo prožnost in neizmakljivo erotiko - ne samo na slikah, ilustracijah, tudi na mnogih fotografijah, ki govorijo o prijateljstvih, zaupnostih, uspehih in tudi občasnih umikih. Ca ce n'est pas une pipe mais c'est une femme..

Dober par, redek par, lep par sta bila ta Rene in Georgette.

Nikar ne mislite, da sta raznežila le mene: ko sem iskala kako njuno sliko, sem naletela na pesem Paula Simona: Rene and Georgette Magritte with their Dog after War

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 22:15  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  08. 2. 2011 - METULJASTA DOMIŠLJIJA

Veliko se ukvarjam z imaginacijo, ki jo ne najbolje prevajamo v domišljijo. O njej bom v prihodnje veliko pisala. A za zdaj vabilo k Nabokovu, ki je eden najbolj imaginativnih avtorjev. Njegova domišljija je povsem druge vrste kot tista Julesa Verna (ki ga danes Google fino grafično obeležuje) – Verne z domišljijo vidi v prihodnost, daleč pred znanostjo, ali pa jo že kar ustvarja, Nabokov pa prodira v globine (ne v Središče zemlje- tja gre spet Verne), ampak v skrivne in zamotane rove duše.

///Mimogrede: Ada ali strast, moja najljubša Nabokova knjig, je vročična in nemogoča in ne nerealizirana vseživljenjska ljubezen dveh, ki nista rasla kot brat in sestra, čeprav sta to bila in sta to tudi skoraj povsem pravočasno zvedela. Nabokov je pripovedovalec z najbolj razigranim, imaginativnim jezikom, ki lahkotno in natančno menjuje podobja, kulture, barve, porekla, ritme in refrene. Zgodba je veličastna, a jezik, jezik je tak, da se lahko samo čudiš, od kje, iz kolikih življenj in kolikih sanj to jemlje///.

Ta Nabokov pa je imel še eno veliko strast - ne samo knjige, niti le ženske, ampak - pisane metulje. Znal je prepotovati cel svet in dneve potrpežljivo čakati na kakega neobičajnega metulja, znal je metulje po svoje klasificirati in z vso svojo imaginacijo razmišljati o njihovem življenju, poreklu, zgodovini. Tako je prišel do za zdravi razum neverjetne teorije nastanka nekega posebnega čilenskega zamolklo modrega metulja. Nabokov je pravi primer sanjajoče znanstvene imaginacije, do katere so bili resni, ta pravi znanstveniki, kot se zanje vedno spodobi, povsem nezaupljivi in nejeverni.

Preberite si uradno poročilo (več o sami domišljiji pa v prihajajočem desetletju).

Vladimir Nabokov may be known to most people as the author of classic novels like “Lolita” and “Pale Fire.” But even as he was writing those books, Nabokov had a parallel existence as a self-taught expert on butterflies.
He was the curator of lepidoptera at the Museum of Comparative Zoology at Harvard University, and he collected the insects across the United States. He published detailed descriptions of hundreds of species. And in a speculative moment in 1945, he came up with a sweeping hypothesis for the evolution of the butterflies he studied, a group known as the Polyommatus blues. He envisioned them coming to the New World from Asia over millions of years in a series of waves.
Few professional lepidopterists took these ideas seriously during Nabokov’s lifetime. But in the years since his death in 1977, his scientific reputation has grown. And over the past 10 years, a team of scientists has been applying gene-sequencing technology to his hypothesis about how Polyommatus blues evolved. Last week in The Proceedings of the Royal Society of London, they reported that Nabokov was absolutely right.
“It’s really quite a marvel,” said Naomi Pierce of Harvard……

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:13  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  01. 2. 2011 - NEKATERI SO ZA MRAZ



Na internetnih vremenskih napovedih so že od sobote narisani popolni rumeni krogci brez sence oblaka, a sonca ni. Naj se kujamo? Ali pa do nadalnjega voljno sprejemamo stvari življenja kot so?

Se gre kdo kopat na Bled?

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:49  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  24. 1. 2011 - SREČNO NOVO LETO!


Koliko novoletnih čestitk ste prejeli, koliko poslali, kakšne so bile? V studiu opažamo, da jih dobimo vsako leto manj. Letos so bile še posebej maloštevilne tiste, ki potujejo lepo staromodno po pošti in jih pripelje poštar na kolesu, a tudi elektronske so se občutno zrečile. Sprašujem se, kaj se dogaja. So naši prijatelji in partnerji zaslutili, da bomo v decembru tudi mi omagali pod težo ponderirano z dolžino izpraznjenih novoletnih mesecev (sedaj sem spada tudi november) in da ne bomo pošiljali voščilnic? So nas pozabili, ker smo zabubljeni v birokracijo evropskega projekta in pretirano introvertirani? Ali pa se morda kaj dogaja na trgu izmenjave voščilnic: zakaj so redke in še bolj zakaj so tako puste?

Dolga leta so bile novoletne voščilnice, pozornost in priložnost , da se spomnimo vseh bližnjih in daljnih, sedanjih in preteklih ter morda bodočih prijateljev, sodelavcev, partnerjev, naročnikov. Ljudje so kupovali, podjetja pa si so tiskala čestitke z motivi Dedka Mraza ali Božička, smrečic, dimnikarjev, angelčkov ali pa reprodukcije slik znanih in neznanih slikarjev. Unicefove kartice so bile skoraj vedno varna izbira – kombinacija dobrega dejanja in praviloma dobrega okusa, še posebej so bile vedno čudovito vesele in pravljične reprodukcije izvrstnih otroških ilustratork, npr. Marlenke Stupice.

Potem enkrat se je scena začela spreminjati. Mislim, da se je to sprožilo v oglaševalskih agencijah, ki so začele tekmovati med seboj in z vsemi drugimi v originalnosti svojih voščilnic; že od junija, najkasneje avgusta so snovale kreativne rešitve za voščilnice zase in svoje naročnike. V nekaj letih je tekma postala vroča in prestižna, ne le samo med komunikacijskimi ampak med vsemi možnimi, malimi in velikimi podjetji; od papirja se je razširila na plastiko, kovino, kuverte so spreminjale oblike, strukture in vonjave, pojavljala so se zapakirana semena, hrana, najrazličnejši predmeti, pazli, pospremljeni z ambicioznim oblikovanjem ter včasih duhovitimi, mnogokrat pa posladkanimi, posiljenimi ali povsem nerazumljivimi teksti. Iz tega obdobja se lahko spomnim nekaj prav dobrih primerkov. Zadnja leta smo kot vedno po končanih praznikih imeli navado pri prvih kavah pregledovati čestitke in izbirati najbolj posrečene, a bera solidnih, da ne rečem dobrih, je bila vse manjša. Do letos – a to že veste.

Padec kakovosti, predvsem kreativnosti in srčnosti v čestitkah / vključno z internetnimi / si lahko razlagamo na različne načine. Najbolj pri roki je razmišljanje, da poslovnem svetu vlada tmurna atmosfera domače politike, otožnost gospodarstva in ostalih dnevnih katastrof.

Druga domneva me bolj izziva in skuša razumeti cel ciklus spreminjanja pristopa k čestitkovanju (a tudi novoletnim darilom), ki smo mu bili priča zadnjih deset, petnajst let: od ustaljene dobre tradicije ritualnih želja, preko premika k samopromociji z vse bolj individualiziranimi voščilnicami, do velike tekme z zaukazano kreativnostjo za vsako ceno, do utrujene izpraznjenosti – ne samo v opevani kreativnosti, ampak celotnega običaja, do naveličanosti in izničenega samega bistva sporočila : srečno novo leto!

Torej nekakšen proces omrtvičenja, sateacije, izpraznjenja zaradi neštetega, obsesivnega ponavljanja, pri čemer nastane absurdna implozija kreativnosti, želja in dobrih občutkov. Misli radikalnega misleca, aktivista in medijskega raziskovalca Franca Berardija, ki ponovno obuja Baudrillarda, se mi zdijo za ta fenomen zelo prikladne: » Neskončna proliferacija znakov okupira prostor pozornosti in imaginacije vse do točke, ko popolnoma absorbira libidinalno energijo družbe in oropa vse kolektivne občutljivosti s popolno saturacijo.«

Voščilnice so le mala šola večjih, pomembnejših pojavov v naših krotkih vsakodnevnih življenjih. Vsemu navkljub, z malo zamudo, a od srca - srečno novo leto!

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:29  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  15. 1. 2011 - MEMEFEST- ROK ZA PRIJAVO DEL SE IZTEKA!

Response-Ability?

Mednarodni festival družbeno odzivnega komuniciranja Memefest vabi vse, ki vas zanima sofisticirano, napredno razmišljanje o družbeni odgovornosti komuniciranja in uporaba le tega za resnične družbene spremembe, da prijavite svoja dela. Letošnja tema je LJUBEZEN:KONFLIKT:IMAGINACIJA.

Festival je odprt za vse. Posebej ste vabljeni vsi, ki delate v oglaševalskih agencijah in oblikovalskih studiih!

ROK PRIJAVE DEL JE 20.1.2011, zato pohitite.

Več o Memefestu najdete tukaj.

Več o festivalskih nagradah najdete tukaj.

slika: plakat 2# LOVE:CONFLICT:IMAGINATION. koncept: Oliver Vodeb, Jason Grant. Oblikovanje: Inkahoots, Fotografija: Oliver Vodeb. Več o plakatih najdete na memeblogu.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 09:38  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  12. 1. 2011 - Get your car & your dog washed and everything else too

Lani ob tem času sem potoval po Avstraliji. Pot me je zanesla tudi v mesto Toowoomba. Malce redneckovski center. Takrat sem se čudil temu servisu, ki je obljubljal hkratno pranje avtomobila in domačega ljubljenčka. Hmm. Toowoomba, Toowoomba. Poglejte video izpred parih dni.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 12:37  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  31. 12. 2010 - Bye Buy 2010

Five favorite songs of 2010. Thank you music.

Srečno Poper. Srečno vsem.







 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 11:02  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  30. 12. 2010 - Odprto



Nad samotnim zalivom na kamniti steni zapuščene hiše čaka odpirač.

Srečno.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 15:48  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  27. 12. 2010 - My best Music of 2010 3#

Bonnie Prince Billy, najljubši avtor v tem letu.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 08:30  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  23. 12. 2010 - My good Music of 2010

Vem, tole je šele drugi post od obljubljene liste mojih favoritov 2010. No, saj še imamo nekaj dni. Fantje ga res dobro žgejo.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 21:29  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  16. 12. 2010 - BOŽIČNA VESELJA IN DREVESCA NA OTOKU



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 09:10  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  11. 12. 2010 - Kultura kajenja

Tole je fotografija iz neke japonske restavracije.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 06:30  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  09. 12. 2010 - Brez komentarja



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 13:44  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  03. 12. 2010 - Yea.

Ok, ok. December je sedaj že tradicionalno čas, ko na tem mestu objavljam izbor najboljših bendov, komadov, albumov, nostopov v živo. Ne bo najboljšega, bo pa kurirana selekcija. Tukaj prvi na moji listi.The Flaming Lips. "See the Leaves".



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 17:40  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  30. 11. 2010 - RAZ - SKRIVANJE

Kaj 'razkriva' nedavna objava civilne iniciative za družino in pravice otrok?

25.11.2010 RAZKRIVAMO: "HETERO-HOMO NAVEZA" ŠE ENA ORGANIZACIJA HOMOSEKUSALNIH AKTIVISTOV, KI DELUJE V ŠOLAH

Število organizacij homoseksualnih aktivistov, za katere vemo, da so za svoj prostor delovanja izbrali slovenske šole, se veča. Tokrat smo izvedeli, da je to tudi organizacija "Hetero-homo naveza", ki deluje kot slovenska podružnica organizacije Gay-Straight Alliance (GSA), ki izvira iz ZDA. GSA je organizacija, ki združuje šolske(??) homoseksualne organizacije z namenom, da bi šolarje učili o »homofobiji, spolni identiteti in spolni usmerjenosti«.

Taka organizacija očitno obstaja na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani, saj nam je bralec www.24kul.si poslal vabilo te organizacije na prvi simpozij, ki je bil v četrtek, 20.5.2010, ob 16:00 v predavalnici Gimnazije Bežigrad, v učilnici 05. Na programu je bil ogled filma "Milk" (Gus Van Sant, 2008) »ter pogovor o filmu ter o sporočilu, s katerim osvešča gledalce o diskriminaciji glede na spolno usmerjenost.« Očitno pa to ni bil edini namen, saj v nadaljevanju vabila piše: »Povod za srečanje je, poleg osveščanja, še širitev koncepta GSA po drugih šolah v Sloveniji. Prosimo vas, da povabilo na simpozij razširite še med dijaki raznih šol, ker je naš cilj, da imamo minimalno tri predstavnike iz vsake šole, ki bi jih zanimalo načeti tovrstno skupino na njihovi šoli.«

Pritisk homoseksualnih organizacij, ki razširjajo radikalno homoseksualno ideologijo in skušajo prevzgojiti otroke v šolskih prostorih, je postal izredno intenziven. Vse te aktivnosti največkrat potekajo brez dovoljenja in celo vednosti staršev. »Vrednostno nevtralen« šolski prostor očitno postaja eno osrednjih področij delovanja organizacij homoseksualnih aktivistov, otroci pa v šolah postajajo žrtve njihovih sebičnih interesov.

To se mora nehati! Osnovnošolce, dijake, študente, starše in učitelje zato prosimo, da nam sporočijo čim več podrobnosti o dejavnosti homoseksualnih aktivistov po vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter fakultetah. Za vse, ki nam boste pomagali z informacijami, zagotavljamo varovanje vaših osebnih podatkov, v kolikor se sami ne želite izpostaviti. Vaša pomoč v obliki informacij je sedaj ključna, da bomo lahko preprečili nadaljnje nasilje nad otroki.

Civilna iniciativa za družino in pravice otrok

V nadaljevanju si preberite celotno vabilo, ki so ga poslali dijakom Gimnazije Bežigrad v Ljubljani:

Vabilo:

Spoštovani,

Vabljeni na prvi simpozij, ki bo v četrtek 20.5.2010 ob 16:00 v predavalnici Gimnazije Bežigrad, v učilnici 05, kjer bo potekal ogled filma "Milk" (Gus Van Sant, 2008) ter pogovor o filmu ter o sporočilu, s katerim osvešča gledalce o diskriminaciji glede na spolno usmerjenost. Mi verjamemo, da imamo vsi enake pravice, ne glede na spolno orientacijo.

S tem se ukvarja naše skupine GSA ali Gay-Straight Alliance oz. Hetero-Homo Naveza. Povod za srečanje je, poleg osveščanja, še širitev koncepta GSA po drugih šolah v Sloveniji. Prosimo vas, da povabilo na simpozij razširite še med dijaki raznih šol, ker je naš cilj, da imamo minimalno tri predstavnike iz vsake šole, ki bi jih zanimalo načeti tovrstno skupino na njihovi šoli.

Mi, kot miroljubna organizacija, smo osredotočeni proti diskriminaciji vsake vrste, s poudarkom na LGBT skupnostih.

Če vas zanima, kontaktirajte: [email protected]

Za več informacij, pojdite na: http://words.gimb.org/gay-straight-alliance/

Se vidimo!

Elliott Szentpeteri, predsednica skupine GSA Bežigrad

---------- Gimnazijce, ki so samoiniciativno ustanovili in vodijo Gay -Straight Alliance dobro poznam. Všeč so mi. Enako mi je všeč, da želijo živeti v strpnem, vkljujočem in odprtem okolju, še bolj, da so zato pripravljeni tudi nekaj narediiti.
Ob objavljeni vsebini takoimenovane Civilne iniciative za družino in pravice otrok se pojavljajo čudni občutk - ne toliko zaradi nerazumevanja, predsodkov in takojšnjih stigmatizacij kot zaradi skrajno agresivnega tona v imenu družine in pravic otrok ter prav prihuljenega poziva bralcev k anonimnnim ovadbam dejavnosti, ki so podpisana z osebnimi imeni.

PS: Dve izmed desetih ustanoviteljev in aktivnih gimnazijcev v Gay- Straight Alliance sta tudi moji hčerki - brez mojega dovoljenja, ker ga ne potrebujeta in z mojo vednostjo, kar jemljem za njuno zaupanje in moj privilegij.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 22:19  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  28. 11. 2010 - DANES



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 16:34  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  22. 11. 2010 - PREDNO SE IGRAŠ





BEFORE YOU PLAY

You shut one eye
You peer into yourself
Peep into every corner
Make sure there are no nails no burglars
No cuckoos' eggs

Then you shut the other eye as well
You crouch, then jump
Jump high, high, high
Right up to the top of yourself

Then your weight drags you down
You fall for days and days as deep as deep
Down to the bottom of your abyss

If you're not smashed to bits
If you're still in one piece and get up in one piece
You can start playing.

Vasko Popa /Iz zbirke Shepherd of wolves

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 08:42  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  21. 11. 2010 - Der Kunst ist es um uns total egal.

Majina predzadnja dva blog posta sta me na nekaj spominjala. S čopičem narejeni napisi na steno, čeprav resni in lepo pošlihtani, so mi bili všeč. Malce naivno in otročje pa vendar seveda prav zares. In lep projekt, ki ga je Maja vidla na Beneškem bienalu, me je nasmehnil.

Jonathan je malce drug trip. Prvič sem zanj slišal pred tremi leti v Hamburgu, ko sem gledal knjigo z Jonathanovim podpisom in posvetilom, ki jo je podaril prijatelju pri katerem sem živel. Ne spomnim se točno več kaj je bilo v tem posvetilu napisano, vem pa, da sva se z Alainom kar dobro narežala.

Jonathan Meese je verjetno največja zvezda zadnjih let med nemškimi umetniki. Slikar, scenograf, performer, inštalater ;) in predvsem nepredvidljivi zmešanec, za katerega je težko reči kdaj misli s svojo umetnostjo resno in kdaj se enostavno zajebava. Sicer pa se sprašujem ali je to vprašanje sploh pravo, ko govorimo o umetnosti.

Všeč mi je njegova uporaba teksta in fotografij, ki jih nekako zliže v hitro sliko. Zdi se mi simpatičen model, in nekatera njegova dela bi obesil doma ali pa na Popru na steno. Še raje pa bi se z njim vsedel tam nekje v Hamburškem Reperbahnu v kakšno špilunko.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 16:35  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  21. 11. 2010 - Steven Heller: Ulična umeznost v Ljubljani

Iz Hellerjevega bloga:

The real street art in Ljubljana (or any city for that matter) is not the cool graffiti and stickers (although there’s plenty of that) but the markings on the street rendered by the anonymous workers in the local departments of traffic and highways.

Boulevards, avenues, and streets are increasingly painted and stenciled with letters and patterns that rival some of the most creative graffiti (remember Abbey Road). Here, from my window in the Hotel Slon on the main drag in Ljubljana, Slovenia, is one of the best street art/designs I’ve seen.

Read more: Imprint-The Online Community for Graphic Designers | Real Street Art in Ljubljana http://imprint.printmag.com/daily-heller/street-art-ljubljana/#ixzz15v6tQACW

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 13:42  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  14. 11. 2010 - JEDNO MALO DRVO; DA SVUDA TRĆI ZA MNOM ULICOM - 2

Ponavljam, dopolnjujem, ostajam očarana.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 16:54  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  07. 11. 2010 - SEE - SAW PLAY - GROW

Vsak hip se bodo zapra vrata Beneškega arhitekturnega bienala. Vredno je pohiteti in si ga ogledati, še posebej ker so Benetke sedaj lepo izpraznjene in megličaste; v popoldanskem somraku vztrajno priklicujejo literarne opise Thomasa Manna in Henryja Jamesa.

V Arselau in v Giardinih je vsega dosti za slišati, videti, začutiti in razmisliti. Na poti domov si na večernem vlaku zadovoljna in utrujena družbica dela nepopolno short listo vtisov: vsekakor je obvezen Avstralski paviljon, Japonski, Kanadski, Nizozemski, Romunski, Češki, Francoski pa še kak.

Zame nujno tudi Srbski. Uvrščam ga v vzorčen primer kategorije afektiivizma, ki ga Brian Holmes definira približno takole: novi (tudi stari v novem kontekstu), drugačni izrazi osvobajajo afekte, afekti pa se dotaknejo - nove prisotnosti, geste, govor, srčni in pametni izrazi spremenijo kvaliteto kontaktov, odnosov med ljudmi, se jih dotikajo, lahko premikajo, ganejo, in spreminjajo. Umetnostne tehnike so sposobna multiplicirati te neposredne spremembe in ubirajo nove miselne in čutne poti ter šiirijo teritorije zasebnih ukleščenosti.

V osnovi gre za iskanje novih načinov bivanja, svežih, drugaćnih povezav in koeksistence, ne le med ljudmi, tudi s predmeti, okoljem, naravo. Včasih se začne z dotiki kože, spremenjenim srčnim utripom, preprosto poezijo napisano na steno, z drevesom v starem emajliranem loncu na koleščkih, ki se ga pelje na sprehod – tu je še kolesarski zvonček, v veselje ali v pomoč pri novem pohajkovanju.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:52  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  16. 10. 2010 - SLO POLITIČNI INTERJER

Escher

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 14:10  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  09. 10. 2010 - Forward to Basics - Openwear Collaborative Collection Workshop

Forward to Basics - Openwear Collaborative Collection Workshop from Openwear on Vimeo.



In spring 2010 EDUfashion project invited 8 craftsmen and designers to take part ro the creation of the first Openwear Collaborative Collection. This video contains some impressions and conversations going on during those days. The codes of the collection will be released under Creative Commons License and the member of Openwear Community will be able to download them, produce and sell the garments under Openwear collective brand.

www.openwear.org

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 14:35  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  08. 10. 2010 - Španska kuhinja



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 14:48  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  06. 10. 2010 - LJUBLJANA 2

Ljudje pravijo, da se v Ljubljani končno nekaj konkretnega dogaja. Da postaja lepša, bolj moderna, bolj svetovljanska. Delno je to res: mesto se je prijetno odprlo k reki in nekaj novih mostov dobrodošlo povezuje in približuje oba njena bregova.

A kaj lahko še razbiramo iz topografije pospešene preobrazbe predvsem popularnega in všečnega središča mesta? Kaka mestna vizija vodi spremembe? Mar lahko opazimo kake resne primere socialne inovacije? In končno kaka ideologija se vpisuje v prostor?

Če se še tako trudimo, pravih socialnih izboljšav ni opaziti, pa tudi globljih vizij ne. So pa vidni in hvaljeni hitri procesi redizajniranja Ljubljane. Ti največkrat ostajajo na njeni površini in se odpovedujejo kakršnimkoli zahtevam po pomenu, razen tistemu, po takojšnji realizaciji in hitri všečnosti. Njihova edina vizija, če ta obstaja, je kulturna konzumacija in potrošništvo. Vsekakor je to početje daleč, zelo daleč od razumevanja, da javni prostor potrebuje večpomenskost, lokalno obarvanost, spoštovanje spominov, tudi čudaštva, a da naj hkrati vabi k nadaljnjem naseljevanju več in različnih pomenov. Kaj šele, da bi novi prostori omogočali srečevanja med različnimi družbenimi skupinami, srečevanje drugačnih ljudi, drugačnih zamisli in da bi bili prostori presenečenj, širjenja mentalnih horizontov in refleksij.

Mestna osredotočenost na hitro rast in spremembe razjeda fine in življenjsko pomembne občutke kompleksnosti in brezčasnosti - kaže na nesposobnost tenkočutnega zaznavanja in spoštovanja drugih obdobij in drugačnih vrednot ter estetik (na primer tudi tistih iz povojnih socialističnih in jugoslovanskih časov). Za prostore, ki dopuščajo napetosti in trenja v vizualnem predvsem pa v družbenem smislu, je potrebna toleranca, domišljija, bistveno več znanja, predvsem pa večja demokratičnost kot jo trenutno premore mestno vodstvo. Kako take prostore prepoznamo? Ker so avtentični, ker pulzirajo, ker so vitalni.

Tu ne govorim o nostalgiji po preteklih časih, čeprav je v malih količinah prijetna, v prevelikih pa vedno statična – dobre prostorske intervencije namreč prepoznavajo in cenijo kulturni, ne samo zgodovinski spomin prostora ter so usmerjene v sedanjost in prihodnost tako, da odpirajo nove pomene in namembnosti ter omogočajo nadaljnjo organsko rast.

Mali primer: da ne bo vse abstraktno, bom tu omenila Prule, kjer domuje naš studio. Ko so Prule in Špico odkrili mestni promoterji, se je pričel proces skritih razlaščevanj staroselcev, upokojencev, obrobnežev in vseh dotedanjih raznovrstnih uporabnikov, ki so imeli kraj radi in mu dajali svojevrsten pečat. Ta del Ljubljane je bil vedno zelo drugačen od vseh drugih, ponašal se je z atmosfero prijetne pozabe, starih balinišč, popoldanskih zamišljenosti, mešanja kultur in večernih veseljačenj na improviziranih in napobrkovanih splavih. Vsekakor kraj ni bil ugleden, a malokdo bi mu odrekal veliko dušo.( Za peščeno obrečno stezo pod starimi vrbami in kamnitimi bloki so še najbolj veljala občutja posvečenosti.) To so čutili stalni sprehajalci in obiskovalci, a tudi tisti, ki jih je le naključje pripeljalo v ta konec mesta.

Zdajšnja preobrazba Prul in Špice nedvomno razveseljuje pogled turistov in vseh tistih, ki prej niso imeli dovolj občutljivosti in imaginacije, da bi kraj zaznali v njegovi svojskosti.

Pravijo, da bi tudi mi morali biti zadovoljni: zdaj je Špica urejena, ukročena in sodobna, našim in sosednim prostorom pa je nedvomno zrasla tržna vrednost. Le zakaj nismo?

/Špica kot je ni več- fotogrrafija: Rok Klemenčič/

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 13:50  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  01. 10. 2010 - TRMASTI SPLETNI ŽARGONI IN NJIHOVA RAZLAGA

Last month, the standards editor at The New York Times wrote a memo that shocked — shocked! — bloggers everywhere. He asked Times writers to avoid using the word “tweet” (as in, “to say something on Twitter”). “We don’t want to seem Paleolithic,” he wrote. “But we favor established usage and ordinary words over the latest jargon or buzzwords.”That the Internet’s reaction was so swift and harsh only proves the point: the techno-savvy population can’t even conceive of the existence of a less savvy crowd. If you use jargon every day, you can’t imagine that millions of people have no idea what you’re talking about.. He writes "But one day it occurred to me: how would they know? All of these buzzy social networking sites like Facebook and Twitter sort of crept up on us. The government never mailed fliers to every household explaining what it’s all about. As a public service, therefore, I’m offering a handy clip-’n’-save guide to the social networking services you’re most likely to hear about at this summer’s barbecues. (Warning: This is an extremely basic overview. If you’re already someone who, you know, tweets, this will all seem like old news. But it’s not intended for you.)": Več

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 15:01  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  22. 9. 2010 - Program Or Be Programmed


Douglas Rushkoff bo 11.10. v sklopu spletne akademije MaybeLogic vodil desettedensko izobraževanje, ki se ga da za 150 $ udeležiti preko spleta.

Nekaj misli iz predstavitve programa: The course is as appropriate for activists as it is for marketers, and for artists as it is for parents. In the emerging, highly programmed landscape ahead, we will either create the software or we will be the software. It’s really that simple: Program, or be programmed. Choose the former, and we gain access to the control panel of civilization. Choose the latter, and it could be the last real choice we get to make.

Priporoćamo.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 09:33  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  12. 9. 2010 - Paradižnikova omaka z mozzarelo

Narezane paradižnike pokuhavamo na zelo malem ognju. To počnemo čim dlje, da se napravi omaka s pravo konsistenco in okusom. Le ta se tako zgosti in pridobi na sladkobi. Vmes pridamo nekaj celih ali narezanih strokov česna, da se v paradižniku zmehčajo in ga oplemenitijo. Počasi in v majhnih dozah zalivamo z olivnim oljem. Solimo in popramo. Na koncu dodamo na roko nacefrano mozzarelo- najbolje bivoljo. V vroči omaki jo pustimo samo toliko, da se malce razpusti. Preden serviramo, dodamo še natrgane liste bazilike. Omaka paše seveda na testenine. Če imate čas, jih napravite sami.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 09:52  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  06. 9. 2010 - KONEC POČITNIC



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 09:27  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  17. 8. 2010 - PALAČA ŠPORTA

»V danih okoliščinah postajajo dobrine, ki prinašajo srečo, tudi same elementi nesreče. Danes se zaradi ustoličenja skupin moči kot družbenega subjekta poraja mednarodna grožnja fašizma: napredek se spreobrača v nazadovanje. /…./da palača športa, topoumno likvidira metafiziko, bi bilo celo brezpomembno, da pa ta v družbeni celoti sama postaja metafizika, ideološki zastor, za katerim se pripravlja realno zlo, ni brezpomembno.« Adorno, Dialektika razsvetljenstva, 1947

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 13:40  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  17. 8. 2010 - Ugljan 14.8.2010



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 10:21  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  04. 8. 2010 - Vinyl Vinyl Vinyl!!!!

Dolgo časa sem imel pokvarjen gramofon. Pred dvema tednoma, po tem, ko sem ugotovil, da je moj pokvarjeni nepopravljiv, sem na mojo srečo dobil novega. Oz, starega, od starega frenda, ki ga je pred njim uporabljal moj najboljši prijatelj. Z njim sva preposlušala največ glasbe in glasba naju je vezala in naju še vedno veže na nepredstavljivo magičen in kozmičen način.

Če kaj, potem vinilkam pašejo takšne zgodbe in zame se je perfektno sestavila. Če primerjam vinilke z današnjimi digitalnimi formati je primerjava zame precej bizarna. Že dolgo nazaj sem nehal snemat cd-je z muziko, ki sem jo zlowdal z neta. Ponavadi so to bili mp3 fajli, ti cd-ji pa so se kopičili in kopičili, moj odnos do velike večine njih je bil slab, slab pa je bil tudi njihov zvok. S torrenti si pomagam, ko želim poslušati glasbo, ki je še ne poznam ali pa jo je zelo težko dobiti. Sicer cd-je kupujem. Res je recimo, da ne bi nikoli kupil cd-ja skupine U2 (četudi bi jo recimo v času kakšnega napada želel poslušati)ampak bi si takšno glasbo, takšnega benda vedno snel z neta. Iz principa. Mp3 fajle poslušam na mp3 predvajalniku, v mestu in v avtu, ker tam nimam cd-playerja, temveč samo kasetnik. A o kasetah kdaj drugič.

Tale filmček- zgodbo o človeku in njegovih ploščah bom podelil z vami. Kot nalašč za razumevanje obsesije do katerega lahko človeka pripeljejo prave plošče. Čeprav je tale zgodba malce tragična. Hmm.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 14:51  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  24. 7. 2010 - ZDRAVILNO BLATO

Skoraj že v mraku se po neznosno vročem in malcene tesnobnem tednu peljem k Petru in Ireni Hawlina v Lipico pri Škofji Loki. Na poti med polji koruze in pšenice razmišljam o kopanju v Sori. Koomaj se usedlemo pod jablano, da bi opazovali prihajajočo nevihto, povsem mimogrede in z obžalovanjem porijavim, da imam s seboj brisačo, saj da sem cel dan upala, da bomo lahko skupaj bredli po plitvinah pod mostom. Morda pa po nevihti, rečem kar tako. A pri Petru je redko kaj kar tako. Še isti hip se sedaj že v prvem dežju vkrcamo v avto. Čez drn in strn, po kuclastih kolovozih, skozi goščo in blato in kljub Ireninim vzdihom in skrbi, da bo avto nasedel ali se pogreznili v živ pesek, se pripeljemo na tiho obrežje Sore.

V trenutku sva s Petrom v vodi, dež veselo pada, Peter odkrije zdravilno blato, se z njim maže po celem telesu in se preoblikuje v grške atlete. Zraven kot običajno zanosno tuli, Irena na obali postalne fotoreporter, jaz pa srečen mrož.

Potem se vračamo po drugi poti skozi sosednjo vas. Še moker in pol gol Peter ugleda staro štirno, ki jo je vredno poslikati in naju z Ireno po mali lekciji o fotografiranju povabi na dobro večerjo.

Bil je lep, viharen in občasno z milo luno obsijan večer.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 13:51  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  18. 7. 2010 - PSIHOANALIZA, DENAR, EKONOMIJA

Je bil zveneči naslov zanimive konference, ki se je nedavno odvijala v Birbecku, delu University of London. Konferenca je združevala velike mislece, teoretike, praktike in nekatere skoraj pop ikone različnih disciplin – od teoretične lakanovske psihoanalize, preko jungovskih in freudovskih psihoterapevtov- praktikov, ekonomistov, filozofov, sociologov, psihologov do kulturnih antropologov in literarnih kritikov. Na primer James Oliver (njegova je modna affluenza), Susie Orbach (emocionalna pismenost), Etienne Balibar (soavtor in prvi učenec Altusserja), Benard Stiegler (individualizacija v potrošniški družbi), Lisa Appignanesi ( Mind, Mad and Sad: A history of Women and Mind Doctors from 1800) in naša Renata Salecl, ki se mi je le zaradi nacionalne olike zapisala na koncu (in ki je brez navijaške nogometne evforije na konferenci blestela z izbiro teme, jasnim podajanjem in podobo, ki prepleta novoodobno mamo, živo rdeče našminkano MM, eksotiko in zdaj že šarm ex vzhodnoevropskega socializma in nedeklariran humor). Zaradi bolezni je umanjkal le Zygmund Bauman, ki sem se ga zelo veselila in ki naj bi z uvodnim predavanjem uglasil zadnji dan konference in po mojih pričakovanjih povezal centripetalna podajanja udležencev.

Nosilne teme agende so bile zveneče in provokativne: Zakaj bi danes še kdorkoli pri zdravi pameti želel plačevati psihoanalizo?, Psihoanaliza in/ali poliitična ekonomija?, Homo psychologicus na trgu, Trg kot subjekt, Trg v terapevtski sobi, Libidinalna ekonomija, Finance, fetišizem in juissance, Homo economicus na kavču.

Konceptualist konference, kulturni teoretik, David Bennet je v prvem referatu postavil okvir konference, kot si jo je zamisli v smislu lažne dihotomije med homo economicus –om kot racionalnim, avtonomnim in zainteresiranim subjektom, ki operira na enako racionalnem, samoregulativne trgu (klasična politična ekonomija, neoliberalizem) ter homo psyhologicus kot iracionalnem subjektom, ki ga premetavata strah pred bolečino in želja po užitku, iluzije denarja ter njegove globoke nevroze, fantazije in psihopatologije,ki so hkrati individualne in kolektivne.

Kot nekomu, ki izhaja iz psihologije, so mi bile najbolj domače izpeljave teorij Freuda, Abrahama, Ferenczija, ki dekodirajo denar in njegove transakcije v neposredni povezavi z mnogimi nezavednimi motivi (hkrati pa tudi sami očetje in strici psihoanalize, je opozoril Bennett, niso nikoli prav resno razčistili s svojim odnosom (donosom) do visokih honorarjev, ki so jih zahtevali od analizantov). Bolj izzivalna in aktualna so bila vprašanja, kako povezati te diskurze z diskurzi ekonomije, predvsem pa današnjo globalno ekonomsko krizo in gospostvom trga.

Predvsem so mi bila zanimivi avtorji, ki so ugotavljali, da je ekonomija »globoko psihološka zadeva«, kar se še posebej izraža v intenzivnih emocijah in patologijah, ki jih ustvarjajo ekonomske neenakosti, vse bolj nevidno potujoči in izmuzljivi denar in vsesplošno sprejeta logika trga.

Konferenca jasnih zaključkov ni podala, a tega tudi ni bilo za pričakovati. Je pa multidisciplinarnost pristopov, ki so bili včasih med seboj poogosto mimobežni, zastavila marsikomu drugačna, nova vprašanja, ali pa stara postavila na glavo.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 15:03  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  13. 7. 2010 - SEX V MESTU 3

Inačica Nele M.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 20:45  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  30. 6. 2010 - ERWIN WURM ERWIN WURM ERWIN WURM ERWIN WURM

Črv, ni samo genialni priimek, Erwin je model, ki ustvarja umetnost s toliko inteligence, da je njegov humor celo resen. Tukaj intervju: za okus. Iam a big fan.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 10:39  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  19. 6. 2010 - VARNA PROŽNOST- PSIHOPATOLOGIJA VLADNEGA JEZIKA

V vedno aktualni knjigi Psihopatologija vsakdanjega življenja je Freud že davnega leta 1901 opisoval vzroke in pomene lapsusov v govoru, pri pisanju, branju. Po njegovem ljudje pogosto nehote izrekamo misli, verovanja, želje, ki jih zavestno ne bi želeli povedati, včasih celo niti misliti ne.

Te dni v Delu berem: »Vlada je v državni zbor poslala tri zakone s področja trga dela, ki naj bi pripomogli uveljavitvi koncepta varne prožnosti: novelo zakona o delavnih razmerjih, o urejanju trga dela in o malem delu…..« V nadaljevanju Pahor izraža zadovoljstvo nad sprejemom paketa "dobrih" zakonov, ki drastično spreminjajo pravice delavcev, zmanjšujejo odpravnino, krajšajo odpovedne roke. V isti sapi poudarja, da je vlada v zadnjem letu »okrepila elemente socialne kohezivnosti« ter da v imenu le-te ni možno čakati na soglasja socialnih partnerjev, sindikatov ipd.

Berem in se ne strinjam z grobim in enostranskim posegom v delovno pravo. Pahorjeva spremljajoča razlaga je samozadovoljna in polna kontradikcij, a kar še posebej dotolče je, da je vlada ali pa kar njen predsednik (+ morda kak pr brihtnež) kunštno poimenovanla nov paket zakonov » koncept varne prožnosti«. Sloganovsko skropucalo, ki bi pristojalo kakemu japonskemu avtomobilu, je polno puhlosti in cinizma. Ali pa je morda vladi ušla misel, ki odkriva svoje bistvo in precizno sporoča delodajalcem: varno in prožno odpuščajte zaposlene?

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 15:27  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  11. 6. 2010 - BREZNO ALI MOST?

Sodelujemo s skupino mladih, nadarjenih, resnih in razmišljujočih ustvarjalcev. Skupaj delamo projekt, ki vpleta ljudi, ki živijo na skrajnem družbenem robu ali celo preko njega. Iščemo načine, ki odpirajo poti k njihovim vsaj delnim reintegracijam in opolnomočenjem, hkrati pa želimo, da bi jih ljudje sprejemali bolj razumevajoče, naklonjeno in z več imaginacije. Tokom prvih tipajočih konceptualnih faz so se pojavila vprašanja: zakaj in kako ne ustvariti v prostoru, ki je prenasičen s podobami, besedami, mislimi, predmeti, še nove, prerivajoče se zamisli, sporočila, kako ne kričati in ne »smetiti«, v točki utrujenosti in zastoja pa tudi dvom, ali ima sploh smisel javno komunicirati te in druge teme.

Take misli nas tudi sicer občasno obiščejo v Popru, ki o sebi pravi, da dela stvari vidne.

Prebiram Junga in sreča me stavek: »Česar ne moremo videti in slišati, ne moremo poznati; česar ne poznamo, se bojimo; česar se bojimo, sovražimo; kar sovražimo, hočemo uničiti.«

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:40  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  27. 5. 2010 - Recent Listenings 2#

Fleet Foxes (live)



Flaming Lips



Supergrass



The Black Crowes



John Frusciante



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 22:32  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  13. 5. 2010 - IZZA OBLAKOV ALI V NEBESIH?

Zadnje čase se veliko ukvarjam s teorijami in praksami ideologij. Posebej me zanima vseprisotna ideologija kreativnosti, kaj vse se skriva za njo, koga nagovarja in katere mite izkorišča. O tem pišem daljši tekst, ki se zaenkrat spotika. Misli so še neurejene, a kot običajno v takih primerih, delujejo kot magnet za vse, kar je povezano s temo. Po dolgem času z Andrejem skupaj kosiva. Govoriva o pomladi, kolesih, otrocih, o Kresalovi (le nujno), o mojem in njegovem delu. Andrej je zelo dober urednik otroških knjig, zadnje leto pa še pesniške zbirke – kakoo lepa in smiselna kombinacija. Beseda da besedo in Andrej pripoveduje, kako njegova kolegica raziskuje vpliv ideologij na prevode otroških knjig v času socializma. Tega je bilo sorazmerno malo, pravi. Potem se spomni primera iz Pike Nogavičke, saj sva oba njena fena.

»Saj veš, da Pika vedno omenja svojo mamo, ki da jo gleda izza oblakov? No, tu je nastopila ideologija. V izvirniku niso bili oblaki ampak nebesa.«
»Kaj?« sem nejeverna, » In kaj si ti naredil?«
Andrej me gleda in pravi, da so seveda ob novi izdaji prevod popravili.
»Ampak prej je bilo lepše in bolj prav,« ugovarjam.
Andrej se z menoj strinja, a kaj ko prevod iz pedesetih ni bil resničen.

Med premolkom in nabadanjem solate mi je, bivšemu otroku brez mame (oziroma s tako izza oblakov) postalo povsem jasno, zakaj ljudje ne želimo biti osvobojeni ideologij.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 16:17  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  28. 4. 2010 - Umetnost, gverila marketing, ali kaj tretjega?

Nekdo polije galone živih barv na prometno križišče v Berlinu. Ostalo opravijo avtomobili in spremenijo sivo cesto v noro igro čudovitih barv. Pred samim aktom "slikanja" so na mestu fotografi in snemalci in internet hitro opravi svoje. Kdo je to napravil? Za enkrat se ne ve. Smart, lepo, dobro. Če gre za komercialno akcijo, upam, da je tak tudi naročnik.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 11:47  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  21. 4. 2010 - PREVAJALCI

Komunikacija, ugotavlja na mnogih mestih Bauman, je ključni element premostitve razlik, ki jih ustvarja nepregleden pluralizem, intelektualci/prevajalci/komunkatorji/ pa so intermediarni mehanizem, ki ustvarjajo povezave med posamezniki, ki izhajajo iz različnih tradicij, kultur in filozofij ter so nekakšno vezivno tkivo nove javne sfere. Zato morajo razvijati posebna znanja in orodja, ki jim bodo omogočila, da se bodo znašli v nepregledni množici idej, mnenj, konceptov, kompetenc ter vplivali na komunikacijo v skupnostih.

Naš studio že dobrih šest mesecev vodi evropski projekt edufashion, ki se prvenstveno ukvarja z etičnimi dilemami mode in ustvarjanjem novega modela povezovanja in prepletanja / tudi ekonomsklega / različnih akterjev v modno-tekstilni industriji. Tokom dvoletnega projekta bomo postavili trajnostni portal, kjer bodo združena stara in nova znanja, informacije ter najrazličnejša orodja, ki naj bi opolnomočila posameznike in združbe v svetu mode, od študentov modnega oblikovanja, njihovih profesorjev, mladih oblikovalcev, a tudi že uveljavljenih alternativnih dizajnerjev do obrtnikov, šivilj, malih proizvajalcev, naredi-si-sam ljubiteljev in sodobno ter etično naravnanih kupcev ter podpornikov.

Pomemben del portala bo slonel na dejavnem prispevanju čim večjega števila članov bodoče skupnosti, predvsem pa bo imelo veliko vlogo iskanje rešitev in nove oblike kreacije in produkcije mode na osnovi crowdsourcinga (nekakšen odprtokodni sistem, ki se izgrajuje z množično/skupno participacijo v ustvarjalnem procesu v vseh fazah).

Toliko v grobem. Od tu naprej vam lahko zaupam, da delo na projektu pomeni stalno iskanje, dialoge, prepričevanja med petimi partnerji, pri čemer je večjezičnost mnogo manjši problem kakor povsem različno razumevanje posameznih besed, pojmov, pristopov, filozofij tako med različnimi disciplinami kot med različnimi osebnimi zgodovinami.

Ne redko se znajdemo v gošči nesporazumov, ki za seboj potegnejo nezaupanje, prehodno slabo voljo, manjšo motivacijo. V studiu ugotavljamo, da je poleg konceptualne osnove projekta, ena naših ključnih vlog “prevajanje, tolmačenje” v smislu Baumanovih napotkov.

Na zadnjem srečanju partnerjev EDUfashion v Kopenhagnu smo se zato odločili, da skušamo narediti poenoten slovar pojmov, ki se pojavljajo v projektu. Predvsem pa so, smo ugotovili, nujna osebna srečanja, saj so komunikacijske tehnologije kljub udobnosti in vse večji dovršenosti omejujoče, predvsem so neobčutljive za odtenke in nujne digresije v ustvarjalnih debatah.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 21:56  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  18. 4. 2010 - Recent listenings

The Dirty Three



Bonnie Prince Billy



Sufjan Stevens

Nine Inch Nails



Kurt Vile



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 20:23  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  12. 4. 2010 - AKT HOJE l.

Rada hodim. Po mestu, po gozdu, po podeželju, ob morju, sama in v družbi. Hoja in pogovor gresta skupaj. Ritem hoje, zvok korakov, občasen predah, ptičje petje ali nepričakovan prizor odzvanjajo v ritmu stavkov, v premolkih, v raztreseni zbranosti. Dobra hoja z dobrim sogovorcem, kaj lepšega?
O hoji kot o poglabljanju in negi duše pogosto razmišlja Thomas Moore.

Hoja je lahko tudi skrajno urbano početje. V mestih, ki so zavzeta z avtomobili in/ali preveč uhojenimi sterilnimi peš conami v polepšanih središčih, lahko postane hoja po mestnem drobovju akt prevrata. Je v nasprotju z duhom sedanjosti sodobnih mest, ki promovira točno določene cirkulacije in poglede: s tem ko zaviješ iz uhojenih poti, odkrivaš druge, marginalne reprezentacije in pozabljene ali prezrte resnice mesta. Taka hoja vsebuje sama po sebi lastnosti nasprotovanja avtoriteti in elemente radikalnosti, predvsem pa se upira banalizaciji, s katero so vsakdanje izkušnje neposrednega okolje zamrznjene, zabetonirane v monotonijo in enoplastnost.

Merlin Croverly v svojih knjigah raziskuje dela različnih avtorjev, mislecev, pesnikov in pisateljev, ki so občutili pomene urbanega življenja kot velike skrivnosti, ki ne more biti instantno spoznana, a hkrati kot vir včasih tudi temačne in goste domišljije. Pogled na sedanjost mesta so raziskovali skozi potapljanje in odkrivanje preteklosti, enako kot psihoanaliza odraslega, ki se ozira v otroštvo.

O hoji kot čistem razveseljevanju podplatov pa drugič. Dobrodošla pomlad.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 09:35  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  05. 4. 2010 - u u u u u, a a a a a, lololololo, lalalalala

Rusi, utrujeni naših zahodnih spoliranih videov so odprli tajne dosjeje eksperimentov iz preteklosti in lansirali tole množično orožje. Podatkovna sfera medijev že kaže prve znake infekcije z neznanim smejalnim krčem. Kaj bi bil protiodgovor zahoda? Morda Britney Spears?



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 10:05  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  21. 3. 2010 - I FEEL REMIKS


I feel love uporablja predvsem taktiko komunikacijskega pristopa Culture jamminga. Torej semiotičnega konflikta, ki skozi trenje odpira prostor za dialog. Rekontekstualizacija logotipa I feel Slovenija mu spremeni pomen in odpira vprašanja.

V tem primeru sicer ne moremo govoriti o »čistem« Culture jammingu, ker ne interveniramo v drug medij- tukaj gre namreč za posredno nematerialno intervenco: uporabljamo lastni komunikacijski medij, ki ga strateško obvladujemo.

Čeprav torej ne gre za intervenco v drug, tuj medij, kampanja vedarle gradi medijskost s tem, ko uporablja moč ali morda bolje nemoč pravnih in simbolnih režimov. Če gre pri Culture jammingu v osnovi za intervenco v tujo lastnino, npr. billboard je last tistega, ki ga najema, je v tem primeru lastnina simbolni kapital I Feel Slovenija.

Kot sem že velikokrat povedal je prav ta, z muko in velikim denarjem ustvarjen simbolni kapital hkrati moč in ne moč označevalca. Bolj kot komuniciranje sledi trdnim zakonom znamčenja- tržnega bendinga, lažje je prevpraševati njegovo dogmatično moč.

Ste morda kdaj pomislili kako bi uporabili metodo Culture jamminga pri odprtokodni blagovni znamki?

Zame je ta kampanja zanimiva predvsem, ker sedaj vsebuje nekatere elemente remiksa. Interno je v studiu Poper remiks komercialne in nekomercialne kulture. Poper je podjetje, ki deluje na trgu, hkrati pa s komunikacijsko ekpertizo presegamo omejenost komunikacijskih praks, ki so osredotočene na tiste mehanizme trga, ki predvsem zapirajo možnosti za enakovredno vrednotenje in spajanje simbolnih in finančnih kapitalov. Vprašanje je seveda kako takšno remiks kulturo institucionalizirati. Po mojih izkušnjah preteklih let je to zaradi mnogih ovir izredno težek in ambiciozen cilj. Na drugi strani pa je I feel love uporabil obstoječe kulturne artefakte (različnih (sub) kultur) in jih ustvarjalno organiziral v novo kompozicijo. Namen je seveda komunikacijski, artistični komentar.

A, če se vrnem h komunikacijskim pristopom. Culture jamming, če je apliciran pravilno, ima izredno močne komunikacijske učinke. Njegova logika pa je predvsem kreacija skozi destrukcijo simbolnega. Ustvarjalna destrukcija. Kot vsaka teorija in praksa pa ima CJ svoje omejitve.

Remiks in Culture Jamming sta kot brat in sestra. Termin Culture Jamming je popularizirala glasbena skupina Negativeland. Prav to skupino pa je tožila založba Island Records, ker so Negativeland remiksali komad skupine U2.

Remiks je za nas kot komunikatorje lahko pomemben teoretski in praktični okvir. Tako kot Culture jamming razume znake, besede, podobe kot odprte, svobodne dele naše skupne kulture. Oba pristopa delujeta na metanarativni ravni. Sestavljata zgodbe na večih ravneh in hkrati smiselno selekcionirata informacije iz okolja. Obe sta vrhunski praksi medijske pismenosti in komunikativnega delovanja. Remiks pa za razliko od Culture jamminga vsebuje tudi bolj eksperimentalno dimenzijo, kjer so rezultati precej nepredvidljivi. Njegova politična dimenzija ni tako eksplicitna kot pri Culture jamingu. Manifestira se predvsem v uporabi, ponavadi pravno zaščitenih delov kulture, čeprav rezultat remiksa v smislu reprezentacije niti ne rabi nujno vsebovati politične izjave. Tukaj gre predvsem za akt delitve, ta pa je del same narave vsakega procesa ustvarjanja.

Remiks prihaja iz glasbe a seveda ni omejen zgolj na njo. Prvi tekst, ki ga morajo vsako leto morajo prebrati moji študentje, je prepis pogovora o različnih konceptih avtorstva med bobnarjem Metalice, Larsom Ulrichom in Chuck D-jem, ustanoviteljem legendarnih Public Enemy (mimogrede Chuck D je tudi grafični oblikovalec). Prvič zato, ker menim, da je glasba medij iz katerega se lahko oblikovalci izjemno veliko naučijo (velja tudi obratno) in drugič zato, ker je potrebno razumeti nove pogoje ustvarjanja kulture.

Voditelj na začetku oddaje Ulricha vpraša za kaj pri celotni stvari gre. »In essence it's about control« mu le ta odgovori.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 14:51  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  15. 3. 2010 - I FEEL LOVE / UKINIMO VOJSKO

Leta 2006 je Slovenija poslala na vojaško misijo v Irak 4 slovenske vojake. Vsakdo, ki je hotel takrat le malo razmišljati, je kljub piarovskim eufemizmom, da gre za mirovni poseg in da so naši vojaki le v inštruktorskih vlogah, vedel, da se bo Slovenija s tem simbolno in dejavno udeležila Bushove osvajalne vojne. V našem studiu, ki je bil še v povojih, smo bili nad ravnanjem vlade ogorčeni, nad medlim in po večini nekritičnim odzivom javnosti in civilne družbe pa nelagodno presenečeni. Zato smo sprožili kampanjo Kaj poživlja Slovenijo?, ki je prevpraševala vladno odločitev iz različnih vidikov. K sodelovanju smo povabili nekatere nevladne organizacije, ki se na povabilo niso odzvale. Spoznavali smo, kako hromeč je strah pred neugodnimi vladnimi reakcijami pri posameznikih, še bolj pa pri institucijah, ki so (so)financirane iz strani države, hkrati pa ugotavljali, da gre mnogokrat za preozka in preveč drobljena samorazumevanja in poslanstva posameznih organizacij. Doživeli smo tudi nepričakovane podpore in velikodušna sodelovanja, ki se jih sploh nismo nadejali. Na primer skupina študentov je na temo kampanje prispevala odličen umetniški ročno animiran film.

Danes smo zdovoljni, da smo kljub mnogim frustracijam in neugodni klimi intervencijo izpeljali. Četudi so vojaki v Iraku ostali, so s kampanjo sličnomisleči dobili potrditev, da v svojih stališčih niso osamljeni, mnogi drugi pa so ugledali navidezno nedolžno vojaško operacijo v novi luči. Intervencija je bila temeljito vajeništvo za nadaljnjo družbeno vpleteno delovanje; tudi na njenih izkušnjah smo gradili našo morda najbolj tvegano in nasproti skoraj vsem družbenim tokovom upirjeno intervencijo za osveščanje problematike izbrisanih leta 2008. Ko se je politika končno resno lotila dolgoletnega nelegitimnega in sramotnega ravnanja z izbrisanimi, je bilo stanje duha že radikalno spremenjeno in bistveno bolj pripravljeno na politično rešitev.

Tednik Mladina je nedavno lansiral peticijo za ukinitev vojske. Mnogi že leta z nezaupanjem opazujemo, kaj se na tem področju dogaja, pa naj gre za sramoto v Iraku, za udeležbe v drugih misijah, za naraščajoče stroške vojske in korupcije v zvezi z dragim in nepotrebnim orožjem ali enostavno za stanje duha, ki ga je povzel sindikat Ministrstva za obrambo v nestrpni in vulgarni obsodbi vseh, ki bi radi vojsko prestrukturirali. Za peticijo v kratkem roku ni najbolj bistveno, ali verjamemo, da se trasnformacija v vojski lahko zgodi takoj, bolj je pomembno, da se dogajajo procesi v tej smeri, da se izražajo protesti, da prihaja do formulacij novih videnj in odpiranj drugačnih poti.

Zato Studio Poper iniciativo Mladine podpira in se pridružuje s kampanjo I feel love, njegovi člani pa s svojim osebnim podpisom peticije.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 12:19  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  09. 3. 2010 - POBALINSKI TOASTI

Ilustrator: Christopher Niemann

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 19:56  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  01. 3. 2010 - Policistka navita



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 14:07  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  20. 2. 2010 - Ilustracija

avtor: Eilert Janssen /2008/

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 09:52  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  14. 2. 2010 - VALENTINOVO



Gospoda, ali vas je volja slišati lepo zgodbo o ljubezni in smrti? Zgodbo o Tristanu in o kraljici Izoldi. Poslušajte, kako sta se s silno radostjo, z globoko bolečino ljubila, nato pa istega dne umrla, on zaradi nje, ona zaradi njega.

--------------------------------

Tako se začne Roman o Tristanu in Izoldi iz 12. stoletja. To je tisto stoletje, ko so iznašli zaljubljenost. Bil je to čas povzdigovanja skrivnosti in mistike, vere v duhovno ljubezen, a tudi rojstvo mita o prešuštvu, čas ko je včasih strast premagala pamet in zakonske okvire in je zavel razkol med viteško normo in osebnim izkustvom. Takrat so subverzivni trubadurji slavili popolen samoizraz, skoraj religiozno predanost ženskam, odkrito erotiko in nujno samoironijo. Skozi poezijo o ljubezni so skušali z etičnim profilom novega človeka preoblikovati vso družbo.

---------------------------------

Mnogo kasneje, v naših časih, smo iznašli Valentinovo, bonbonjero Je t'aime in Baci, čokolade Merci/hvala, ker si/, kartice s srčki in ljubezenska sms sporočila s popusti za naročniško razmerje.

---------------------------------



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 09:27  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  10. 2. 2010 - Toowoomba, Queensland, Australia 31.1.2010



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 01:06  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  09. 2. 2010 - PREŠERNOVA PROSLAVA

Janez Suhadolc in Peter Hawlina sta bratranca – oba trmasta, samosvoja, mnogokrat nemogoča, a tudi očarljiva in široko izobražena. Vsako leto, že več kot dvajset let, organizirata off Prešernovo proslavo z nagrajenci vred v predmestni gostilni Janežič na Pšati. Pride kdor hoče, a povabljeni so vsi, ljubitelji kulture, poezije, Prešerna, druženja in dobre domače hrane.

Po nemarnem sem zamudila uvodni avtorski dramulet obeh nosilcev dogodka + Marjana Paternostra, a še ujela čudovit nastop častnega gosta Mirka Mahniča. Devedesetletni profesor Mahnič je nedavno napisal knjigo Prešeren na Silbi. Z globino starosti in vehemenco profesionalnega ljubitelja je deklamiral in interpretiral Prešernovo poezijo, pomešano z vonjem borovcev in širino morja. Zaneseno, milo, kleno in izbrano je pripovedoval o njegovih ljubeznih, duhovnostih in dvoumnostih. Požel je velik srčen aplavz. V tekmovalnem delu je nastopil, kdor je hotel in hoteli so mnogi. Slišali smo pripoved o vrbi, Rozino Tišino, pogrošen vic, o skladatelju Zdravljice, ne mnogim znanemu Premrlu, o zgradbi soneta, o Prešernu v arabščini, 8 glasbenih interpretacij na tekst Zdravljice, lokalno avtorsko hvalnico gostilne pri Janežič' in še kaj. Glasovali smo vsi prisotni, zmagala je Darja Cjuha s za to priložnost skovano pesmijo. Skratka, kulture, aktivne udeleženosti, veselja, naklonjenosti in ocvrtih piščancev ni manjkalo.

Vprašanje je, kam bi Prešeren raje zavil ob svojem prazniku: v Gallusovo dvorano v Cankarjev dom ali v Petelinjo sobo v gostilno Janežič na Pšati?

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 09:35  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  31. 1. 2010 - MUZEJ VSEGA

London je ogromen, nikoli ga ne moreš prav zares spoznati. Tudi če prebereš odlično, soraj 8oo strani dolgo knjigo Petra Acroyda London: Biography. Knjiga, objavljena l 2ooo, si je v kratkem pridobila kulten sloves, med drugim zaradi vse bolj aktualne psihogeografije./ Psihogeografija je nekakšna točka preseka psihologije in geografije. Debord jo opredeljuje kot raziskovanje vplivov geografskega okolja, ki je zavestno ali nezavestno organizirano, na čustva in obnašanja posameznikov./

Moj način približevanja Londonu je druženje z njegovimi prebivalci, uporaba kolesa in če je le mogoče, vsakokratno bivanje na drugem koncu mesta.

V imenu projekta EDUfashion smo nedavno preživeli nekaj dni na Primrose Hillu, kjer domuje in dela naš partner Nikolai iz Ethical Economy, podjetja, ki namerava uveljaviti svojo metodologijo merjenja etičnih praks podjetij in brendov. Primrose Hill je severni in premožni del Londona tik ob Regent's Parku, umirjen, z dobrimi restavracijami, pekarnami in ležernimi lokali, ki obiskovalce pričakajo s prižganimi kamini in udobnimi, rahlo ofucanimi fotelji. Vse brez najmanjšega truda po dizajniranosti ali razkazovanju – tu vlada star denar ali pa nov z enakimi ambicijami. Izbira mikrolokacije je zanimiva za sedež smelih načrtov Ethical Economy, še bolj pa ime zgradbe, v kateri deluje - Utopian House – le kaj bi o vsem tem porekla psihogeografija?
Nikolai mimogrede, a ne povsem ravnodušno, omeni, da je njegova prva soseda Kate Moss, pa eden od Rollingov, pa še tisti bobnar… Zaspanosti Primrose Hilla se lahko izmakneš s sprehodom po Camdenskih kanalih, v desetih minutah lagodne hoje prispeš do najbolj odbitih scen Camden Marketa. Ni kaj, prijeten del mesta.

Tokratna odkritja: nočno sankanje z lokalci z vrha Primrose Hilla s pogledom na bleščeči skajlajn Londona /za pravo sankanje je dovolj snega le vsakih deset let, zato pa je sankalna tehnologija obupno slaba/ ter obisk v novem, radikalnem Museum of everything. Pred tremi meseci odprti muzej v prostorih stare mlekarije je londonski prvi ter edini javni prostor za razstavljanje umetnosti, ki so jo ustvarili umetniki živeči izven meja mejnstrim družbe.

Kljub navidezni negibnosti kraja se mi zdi, da se morda v Primrose Hillu kažejo drobci drugačnih novih časov.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 09:47  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  26. 1. 2010 - POZDRAV IN BRISBANA

Dolgo pricakovani koncert: hiperintenzivni in pod nogami goreci MARS VOLTA so me v tropskem Brisbanu odpeljali tja kjer ze (pre) dolgo nisem bil. Kvalitete koncerta in vzdusja seveda ni mogoce zapreti v Youtube, vseeno pa bo tole zanimivo za sladokusce brezkompromisne lepote poezije zivljenja.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 05:14  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  23. 1. 2010 - POLONA IN KRINOLINA, PAJČEVINA, GNEZDO ALI MIŠELOVKA?

v domnevah se naše misli vrte,
skrivnost pa sedi v sredini in ve. ---Forster

--------------------------------------------------------------- Več kot tri leta nisem vedela in niti čutila, kaj postaviti, obesiti, prilepiti v sredino naše hiše, na njeno temeljno steno. Potem je prišla Polona s kladivom in žebljički, se razgledala okrog sebe in omrežila hišo v krinolino, pajčevino, morda gnezdo ter povezala vertikalo in horizontalo prostorov, ki včasih bežijo narazen.

Počutim se priviligirano in sem hvaležna, da mi je Polona zaupala dve svoji deli v hrambo.

/Polona Maher, www.polonamaher.com/

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 14:53  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  16. 1. 2010 - PRAVICA DO IZBIRE

Pred nekaj dnevi sva se z Oliverjem utrujena brezciljno sprehajala po londonskem zasneženem letališču in čakala na negotov polet. Oba je pritegnil mali prizor. Na prodajnih policah /žal fotografija ni najboljša/ je bilo ponujenih najmanj dvajset ženskih revij s skoraj enakimi naslovnicami, vse v različnih kombinacijah glosi magente in rumene barve. Gestald, kolaž , vzorec istih kakofonij je bil skoraj lep, iluzija različnosti in psevdoizbir pa slikovita in nazorna.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:57  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  07. 1. 2010 - TU SVA SE LJUBILA, TI IN JAZ, POPOLNOMA GOLA

Pod novogoriško Kostanjevico sta dva predora, eden za vlake, drugi za pešce in kolesarje. Še pred nekaj leti sta bila tunela temna, vlažna, poleti čudovito hladna in ob večerih malo strašljiva. Na nekaterih predelih so iz stropa padale težke, zelo mokre kaplje. Danes je predor osvetljen, a še vedno poleti skrivnostno hladen in tudi v sušnih obdobjih vlažen.

Pred mnogimi leti, nihče ne ve točno kdaj, se je v predoru, v višini dveh in pol metrov, pojavila plošča z napisom:

TU SVA SE LJUBILA / TI IN JAZ / POPOLNOMA GOLA

Kdo je napis vklesal in ga visoko vgradil v kamnito steno? Ponoči, sam, skupaj s kom, oba? Zaradi sreče, izgube, hrepenenja, hvaležnosti, spomina? Kako, da sta se ljubila ravno tu, v hladu in vlagi? Sta ostala skupaj? Sta še živa?

Srečno novo leto.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 18:11  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  02. 1. 2010 - 0

Evo, pa je. Konec leta 2009. Kar se mene tiče ga ne bom pogrešal. Če bi ga opisal v jeziku glasbe, bi rekel, da mi je v ušesih pretežno odzvanjala skupina Bon Jovi. Kaj je lahko hujšega? Težko kaj. Je pa bilo poučno tole leto in kot vedno je rešitev ponujala muzika. Namesto razglabljanj o lekcijah, ki sem jih bil primoran absolvirati in njihovih naukih, bo tukaj osebna lista tistih lekcij, ki sem si jih na srečo lahko sam izbral. Moj »personal top five« oz. »first aid kit« leta 2009.

Najboljši glasbeni album: The Flaming Lips, Embryonic.

Najboljši koncert : Tinariwen (Zagreb)

Najboljša komada: Link Wray, Rumble in Sonic Youth, Massage The History

Najboljši videi: Beck, Orphans, Pavement, Father To a Sister of Thought in Demeter, Lada

Najboljši glasbeni dokumentarec: Chet Baker, Let's get lost

















 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 12:12  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  31. 12. 2009 - NOVI SAMARITAN

V zadnjih mesecih so se v našem prostoru pojavili novi mediji, ki jim je skupna skrb za pravičnejšo družbo in boljše življenje /better life/ ter posvečenost dobrodelnosti /samaritanstvo/. Revije so si po konceptu, vsebini in podobi zelo slične. V uvodnih nagovorih popreproščeno in razčustvovano razmišljajo o skrbi do soljudi, do okolja in narave, o nujnosti solidarnosti med ljudmi, o malih in velikih gestah pomoči, o vlogi dobrodelnosti v današnjem svetu. Sledijo oglasi najrazkošnejših jaht, avtomobilov, dragocenih ur, kozmetičnih izdelkov. Potem je tu kaka slikovita reportaže o lakoti ali revščini iz Azije ali Afrike, intervju s priznanim ekologom, z znanim aktivistom ali slovenskim politikom, ki se zavzema za kako modno družbeno dobrobit – skratka nekaj, kar naj bi upravičilo poslanstvo edicije. Vmes se pojavljajo rubrike fetišiziranih izdelkov + cen, brez katerih bi, po mnenju urednikov, dobrodelen in sočuten bralec komaj shajal, ter obvezne družabne kronike z retuširanimi fotografijami slovenskih filantropov, samaritanov, rotarijancev na dobrodelnih plesih, gala večerjah in avkcijah. Tako se danes dobrodelnost predstavlja bralcem, tako se vidijo in doživljajo novi samaritani in takšen je način za pridobivanje oglasov in ustvarjanje profitov za lastnike edicij.

Ne tako daleč nazaj si je država prizadevala biti socialna za vsakogar v enaki meri, v dobrem in slabem. Zadnja leta se polje socialne varnosti naglo oža. Ostaja le usmerjena pomoč tistim, ki to potrebujejo, seveda izključno pod pogojem, da je na razpolago dovolj denarja. Tega je malo in še manj ga bo. Z zmanjševanjem vloge socialne države se veča poudarek na človekovih pravicah, kar se po Baumanu prevaja v pravice, da je vsak prepuščen sam sebi. Vse bolj se vzpostavlja neposredna vez med plačevanjem davkov in denarjem namenjenim ubogim in potrebnim. V nasprotju s principom otroškega dodatka, ki je namenjen prav vsem in predstavlja sodelovanje/vez med skupnostjo in posameznikom, povzroča parcialna/usmerjena pomoč antagonizem med javnim in privatnim - proizvaja se občutek odklanjanja tistih, ki plačujejo proti tistim, ki prejmejo. Na ta način postane moralna odgovornost nekaj, za kar se plača in posledično nekaj, kar si nekdo lahko ali ne more privoščiti. Nauk: če naj bo nekdo dober samaritan, potrebuje denar in mora biti, kot je razvidno tudi iz novih medijev, dober potrošnik. Morala postane ozko vezana na izplačilo sebe ven iz polja kolektivne odgovornosti, na razmišljanje »tvoja vrednost za moj denar« in računanja »value for money« ter »cost - benefit«. Družbeni prostor ter njegova demonstracija v medijih pa estetizirano področje potrošništva, igre in zabave – predvsem pa za nove samaritane fizično in mentalno varno in daleč proč od resničnih problemov in revežev.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 09:47  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  25. 12. 2009 - Red mora biti. Drevo-red

Ulici, ki se na levi in desni strani Popra z grajskega hriba spuščata proti Ljubljanici, sta pred nedavnim doživeli stilsko preobrazbo. Nekaj ducatov dreves, ki so tam rasla desetletja in predstavljala habitat mnogim pticam in žuželkam, so požagali, korenine izruvali. Šlo je za sladkorni, kroglasti in navadni javor. »Neprimerna drevesa« so bila podvržena evtanaziji, ker je »obstoječi drevored izgubil svojo osnovno funkcijo, estetski videz.«* Nadomestili so jih z drevesi vrste ginko, uvoženimi iz Belgije. So mlada, suhljata, enotna in pričajo o družbi, ki bolj kot življenje ceni urejenost in uniformiranost. Ginko je sicer zdravilen in estetski, njegovi plodovi pa smrdijo kot hudič, zato bo obe ulici pozno jeseni poleg dreves krasil tudi vonj po bruhanju. Vsem odgovornim za masaker podarjamo naslednjo pesem Toneta Pavčka.

PTICE

Sredi zelene trate raste zeleno drevo. Na njem zame in zate mile ptice pojo.

Če jih nisi čul včeraj, jih poslušaj nocoj. Danes in jutri in zmeraj njihov ščebet je tvoj.

Jaz sem ga slišal davno, ti ga poslušaj zdaj. V njem je zapeto glavno, važno na vekomaj:

da si majhen kot mravlja in velik kot ocean in da v tebi proslavlja sonce svoj rojstni dan.

* Citat je vzet iz sporočila, zapisanega na MOL-ovi spletni strani 11.12.2009.

Prispevek je napisala Saša Eržen, ki piše odlične tekste zase, za otroke, za Karlota, za Poper, za Mladino in za še koga. Saša nam tudi vedno, ravno ob pravem času prinaša CDje in knjige, ki jih še ne poznamo, a jih je nujno potrebno slišati, prebrati. Hvala, Saša, za vse.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 08:40  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  18. 12. 2009 - (S)lepa ulica

Gor, na Gornjem trgu, le nekaj minut hoje proč od novoletnega vrveža, so dve stare, zapuščene hiše skvotale sanje, spomini, poezija in domišljija. Ne moreš ju zgrešiti; dvigneš pogled in skozi podstrešna okna ugledaš čednostno polslečene gospodičnice, če se skloniš in pokukaš skozi težke duri, spoznaš, da polna luna domuje tudi na dvoriščih in ko splezaš na stol, ki te pričakuje prislonjen na steno, uzreš staro ustvarjalnico, ki jo je nekdo pravkar zapustil. V naslednji sobi so povsem delujoče leteče preproge, drugje jata avionov, na vogalu pridem-takoj-trgovinica in še in še.

V (S)lepi ulici se je Tanja Radež prepustila pripovedkam, podobam ter sladkim mimobežnostim in jim dala svoje lepo zapredene pomene in oblike. Vsem mimoidočim pa nepričakovano novoletno darilo.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 15:21  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  14. 12. 2009 - LIVING PRINCIPLES FOR DESIGN

Oktobra 2009 je AIGA-in Center for Sustainable Design izdal pomembno zastojnsko publikacijo v pdf obliki The Living Principles for Design, ki zaobjema pregled pomembnejših virov na temo trajnostnega razvoja v povezavi z oblikovalskim področjem.

Razlogi za sestavo takega pregleda, ki jih navajajo v uvodnem sestavku dokumenta, so naslednji. Med AIGA-ne člane (oblikovalce, kreativne direktorje, itd.) so razposlali anketo z vprašanjem ali se zavedajo trajnostnostnosti in integracije le te v njihovo profesionalno delo kot enega pomembnejših principov v njihovem poklicu. Kar 87% jih je odgovorilo pritrdilno, ampak jih je veliko med njimi dodalo, da so zelo slabo opremljeni z naborom znanja, ki bi ga lahko uspešno prenesli v prakso. (povzeto po http://www.livingprinciples.net/index.htm).

To so storili v obliki pdf dokumenta z zelo dobro in jasno oblikovanimi shematskimi preglednicami, ki jim sledijo krajše predstavitve temeljnih del, publikacij, spletnih strani, ki se na tak ali oni način ukvarjajo s principi oblikovanja z družbeno odgovornim spinom.

Zelo uporabna in pregledna se mi zdi shema na tretji strani pdf dokumenta z naslovom The landscape. Shema je zasnovana v obliki križne sheme s presekom x in y premice, kjer so publikacije razvrščene po njihovem vsebinskem kontekstu. Tako x os razmejuje dela med tista, ki služijo bolj kot vsesplošna inspiracija in tista, ki obravnavajo konkretne akcije. Y os pa jih razvršča glede na splošnost obravnave problematike trajnostnega razvoja ali pa se loteva problematike na specifične področju. Imena samih projektov, publikacij, so vmeščena na svoja mesta v obliki barvnih krogov, ki še bolj podrobno označujejo vsebinsko značilnost posamezne publikacije. Kolobarji se tako delijo na 4 različne barve, ki označujejo: zelena barva (environmental protection), modra barva (economic health), viola barva (cultural vitality), oranžna barva (social equity).

Dokument je zelo dobro nastavljeno izhodišče, ki nam tudi z zelo pregledno zasnovano vizualizacijo podatkov pomaga do bolj celostnega vpogleda v ta vedno bolj pomembnen vidik znotraj oblikovanja. Pomembnejših del na to temo je seveda nastalo še več in verjamem, da bodo dokument še nadalje izpopolnjevali in ga - upam da, dopolnili z nekaterimi viri, ki niso pretežno "Made in USA". Celoten pdf dokument in več informacij dobite na AIGA-ini spletni strani znotraj sekcije Center for Sustainable Design.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Rok Klemenčič ob 09:05  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  14. 12. 2009 - Delavske demonstracije

Pred štirinajstimi dnevi, potem ko se je unesel najhujši naliv, sva se s publicistko Jano Valenčič pridružili demonstrantom na Prešernovem trgu. Koliko jih je bilo zbranih na samem trgu in okoliških ulicah, ni bilo mogoče presojati. Vsekakor se je okrog odra gnetla množica in že tako nevelik trg je bil razdrobljen na ločene prostore med velikim odrom, gostinskim lokalom, ravnokar postavljeno novoletno jelko /ali z njo MOL ni mogel počakati dan ali dva?/ in stojnicami.

Žal nama je bilo premočenih ljudi in srčno sva si želeli, da bi demonstracije uspele v svojih upravičenih zahtevah. Skoraj enako pomembna se nama je zdela širša sporočilnost demonstracije politikom, sodelujočim ali le opazujočim delavcem, ostalim Ljubljančanom in vsej javnosti.

Nekaj opažanj/vprašanj, o katerimi bi morali organizatorji strokovno, taktično, a tudi empatično razmišljati:

1. zakaj izbrati/ali si pustiti vsiliti/ za osrednjo lokacijo demonstracije Prešernov trg, ki je za tolikšno množico ljudi premajhen? Oder, razprostrti turistično - gostinski lokal, stojnice in košata novoletna jelka so prostor fizično in simbolno fragmentirali in demonstrante atomizirali, ko bi ti morali najbolj občutiti medsebojno povezanost, energijo in moč?

2. kaj sporočilnostno pomeni lokacija in ikonografija prostora, ki je identična komercialnim dogodkom, najrazličnejšim političnim shodom, predvsem pa vsemu mestnemu entertejningu?

3. kaj pomenijo elementi rok koncerta, ki so povsem enaki drugim zabavam? /In če že Pankrti, zakaj vsaj tudi oni niso ogrnjeni v sindikalne brezrokavnike, ne pa v neke paravojaške srajce?/

4. zakaj ob zahtevi po minimalni plači v retoriki nastopajočih umanjkajo širše perspektive in vizije? zakaj nikjer ne nastopa solidarnost, tako v nagovarjanju javnosti, a tudi vsaj simbolnega navezovanja na internacionalo, na delavce drugih držav, svetov, na izbrisane ....?

5. zakaj ni najmanjših solidarnostnih gest, npr. stojnic z vročim čajem za vse demonstrante? Zakaj ni nobenih resnih poskusov povezav z nevladnimi organizacijami, društvi upokojencev, kulturno-umetniškimi skupinami, ki bi se zagotovo v določenem obsegu odzvale na ustrezna povabila k podpori delavcem /stojnice, ustvarjanju transparentov, prostorske intervencije, igralnice/varstvo za otroke stavkajočih/ ....? In še, in še.

Na misel mi prihaja knjiga aktivista Stephena Duncomba Re-imagining Progressive Politics in an Age of Fantasy, o kateri je v enem od blogov že govoril Oliver. V knjigi Duncombe raziskuje kako/kdaj uporabiti, predvsem pa kako transformirati tehnike spektakelskega kapitalizma v orodja družbenih sprememb. Aktivistom, levim politikom in pacifistom očita, da se prezentirajo tako, da izpadejo šibki, mračni, dolgočasni, včasih elitistični – predvsem pa povsem z mankom emocij in strasti, ki bi imele motivacijski potencial / »…..brez domišljije, brez sanj si ljudje ne moremo predstavljati drugačnega, boljšega sveta.«/. Duncombe seveda razume, da se progresivna gibanja ne želijo reducirati na blagovne znamke, ki jih upravičeno dojemajo kot komodificirane fetiše in intelektualne redukcije, a po drugi strani opozarja, da so tudi takšna gibanja, organizacije in zamisli že brendirana, če ne drugače, iz strani nasprotnikov, medijev, javnosti. Zato jih opozarja naj začno mnogo bolj paziti na vsa svoja samopredstavljanja, sporočanja, prireditve, ki jih organizirajo itd. V sklopu tega razvije tudi tezo o možnosti uporabe spektakla, vendar etičnega in na povsem drugačnih osnovah participacije, vključevanja, odprtosti, transparentnosti…

Osebno mi je ljubša rahla zadržanost, okornost in pridih preteklih časov v komuniciranju slovenskih sindikatov kot da bi uporabljali površne slogane in spolirane podobe, ki bi jim jih skovali profesionalni PR svetovalci iz komercialnih področij. Vseeno si sindikati delajo veliko škodo - po nepotrebnem zgubljajo neponovljive priložnosti in dragocene točke. Želela bi si, da sindikalni organizatorji pričnejo resno razmišljati tudi v tej smeri.

Jana Valenčič, svetovljanka, ki je preživela velik kos svojega življenja na različnih koncih sveta in, ki ima oči ter srce na pravem mestu, mi sočno piše »….pogrešala sem kotle z golažem....pogrešala sem tudi, da bi se udarno petje iz grl množice nadaljevalo tudi po začetku. Raje ko ozvočenje, bi imela obaro. In dogodek pa bi bil bolj avtentičen in cenejši, če bi liderji stali na stopnicah Prešerna in vpili skozi megafone, kot nekoč. Pa še to: Bolj udarno je hoditi kot stati. Zakaj se sindikati niso vili po ulicah , za transparenti, harmonikami in godbami na pihala? in sigurno bi morali pred parlament in sedež vlade, tudi če potem za golaž in čaj končajo pred cerkvijo, pesnikom, bifetom in prazno novoletno smreko. Bistvo množičnega protesta je participacija in inkluzivnost. Dvigati pesti v zrak je začetek, ampak kje so Hej brigade hitite, Le vkup le vkup uboga gmajna. Slovenija ima dovolj borbene preteklosti, da ne rabi koncerta Pankrtov za tak protest.....«

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 00:15  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  13. 12. 2009 - Fashion

Kot veste začenjamo z novim večjim projektom na področju trajnostne mode. V prihodnjih dveh letih, kolikor bo projekt v prvi fazi trajal, bomo o modi še veliko govorili. Tukaj moj prvi doprinos k tej temi na našem blogu. Spodnji deli sem občudoval že leta 2004 v reviji Harpers magazine, danes pa sta mi ponovni prišli pred oči...Zanimivo pa bi se bilo tudi pobliže spoznati z drugimi deli avtorja.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 19:21  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  11. 12. 2009 - Butale

In evo. Poper se je prijavil na razpis MOL-a za projekt Ljubljana - Svetovna prestolnica knjige. Projekte, ki smo jih poslali, smo napravili z veseljem in trudom, navsezadnje gre za pomembne stvari, knjige in kultura povezana z njimi nam je na Popru namreč zelo blizu. Žal na razpisu nismo bili izbrani. No, to za nas niti ni nek večji problem. Večjo težavo pa vidimo v butalski logiki, ki jo izkazuje celoten postopek izbire projektov. Za ilustracijo objavljamo spodnji mejl, obvestilo, ki smo ga prejeli od Mestne občine.

Če si MOL prizadeva za dober projekt je namreč njihova metoda nadvse čudna. Kako je namreč mogoče izbrati najboljše projekte, če so ti izbrani še preden je komisija pregledala vse prispele prijave? Da bi bila zadeva še bolj hecna, pa je komisija ustavila postopek točno preden so na vrsto prišli naši projekti.

No, brez neke hude krvi seveda.. Vseeno pa smo tole cvetko želeli podeliti z vami.

---------- Forwarded message ----------

From: XXXX XXXXXXX
Date: 2009/11/11
Subject: RE: Rezultati razpisa
To: katarina pollak

Spoštovani, rezultati bodo znani predvidoma v prihodnjem tednu. Žal pa vaše vloge niso bile obravnavane, ker na sklopu Knjiga in mesto zmanjkalo sredstev. Skladno z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo se vloge prispele na javni poziv, obravnavajo po vrstnem redu prispetja do porabe razpoložljivih sredstev. Zaradi velikega števila kakovostnih in ustreznih vlog vloge od vključno številke KM47 ne bodo obravnavane. Vaše vloge imajo številke od KM48-KM54 in so bile na pošto oddane 26. avgusta 2009 po 19. uri.

O rezultatih boste obveščeni po pošti.

Prijazen pozdrav,

XXXX XXXXXX

Oddelek za kulturo MU MOL

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 13:15  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  06. 12. 2009 - The funniest email conversation ever?

Tukaj.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 22:13  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  06. 12. 2009 - Dirty Three Sea Above, Sky Below



sicer sem obljubil, da bom napisal kaj o vtisih s konference, a se mi zdi, da bi tole v tem trenutku raje podelil z obiskovalci našega bloga...

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 17:35  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  30. 11. 2009 - SHOP UNTIL YOU DROP

Tako sem poimenovala predavanje za SEMPL, osrednji dogodek medijskih strategov, planerjev in kreativcev vzhodno evropske regije, ki ga je letos obiskalo več kot 600 udeležencev. Z naslovom sem želela napovedati, da bo predavanje kritično analiziralo vlogo oglaševanja, medijev in potrošništva v današnji družbi. Izkazalo se je, da sem se zmotila – mnogi so naslov razumeli drugače – mislili so, da jih bo predavanje popeljalo v skrivnosti /verjetno tehnike in recepte/ stimulirane potrošnje. Zanje je bil naslov zavajajoč. Drugačen pomen, zgleda, v tem okolju ni možen.

To je bilo moje ključno spoznanje in zanj se je bilo vredno odpraviti v vlažen Portorož.

Namera našega studia je, da občasno artikuliramo naše poglede in spoznanja. Hkrati p s svežimi in neobremenjenimi očmi spremljamo sceno, s katero smo glede področja dela delno povezani, a zaradi drugačne orientacije v veliki meri samoizločeni.

Z zanimanjem sem poslušala predhodne predavatelje, Švede, Slovake, Angleže – govora je bilo o osebnostih blagovnih znamk, za katere je ta trenutek najbolj napredno, cool, da se jih zmeri z Jungovo ali Mayer Briggsovo tržnim namenom prilagojeno lestvico introvertiranosti- ekstraveriranosti, čustvovanja-mišljenja ipd. ter uskladi z osebnostmi potrošnikov, o premajhni vlogi meritve resnične učinkovitosti oglaševalskih sporočil v Sloveniji z namigom, kje se le-te lahko naroči ter o spremembah in povsem novih trendih, ki zaukazujejo ustvarjanje in nego comunitasov /skupnosti/, kot je to kunštno povedal predavatelj . Vprašanj, dialoga s publiko po posameznih predavanjih ni bilo. Kaj vse je sledilo, ne vem. Morje pod Bernardinom je bilo kljub sivini vabljivo. Dnevno svetlobo sem potrebovala tudi za obisk nekega drevesa ob stari cesti med Belim Križem in Strunjanom. Ta kaki ima dobro lastnost, zgleda, da je nikogaršnji, vsaj obira ga nihče. Torej, če sem v novembru v teh krajih, ga razbremenim sama. Open source gor ali dol, točnih koordinat drevesa ne povem.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 07:28  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  25. 11. 2009 - Jack Goldstein

Na poti iz konference v Mainzu, o kateri bom napisal še kaj v prihodnje, sem se ustavil v Frankfurtu in obliskal par muzejev. Muzej moderne umetnosti je med drugim razstavljal dela kanadskega umetnika Jacka Goldsteina. Dva projekta sta mi bila še posebej draga. Prvi je serija estetiziranih gramofonskih plošč “A Suite of Nine 7-inch Records with sound effects,” s posnetki kot so: Tornado, Nemški Ovčar, Izgubljeni parnik, Plavati proti toku in drugi. Drugi, genialni, MGM 1975 pa je spodaj.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 16:13  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  14. 11. 2009 - Družbeno odzivni oblikovalec

Prihodnji petek odhajam v Mainz. Na povabilo Gutenbergove Univerze bom predaval na oblikovalskem simpoziju z naslovom »Avtorstvo v oblikovanju«. Odzval sem se z veseljem, saj je tema zanimiva in po mojem mnenju trenutno zelo relevantna. Kot pravijo organizatorji:

The third international symposium under the heading "Visual Authorship in Design" is concerned with the self image of the communication designer and his role in society.

The much discussed authorship in design marks a growing concern about self consciousness and responsibility in this discipline. In the midst of a global crisis concerning mutual trust and credibility, the great attraction and the tempting possibilities of communication design compel us to critically reflect on our own work and form a stronger bond with its contents. At the same time there are new fields of work opening up for the designer as an author, reaching far beyond the classic understanding of graphic design.

The symposium aims at highlighting the designer as a responsible co-author and as a visual author of contents. We have invited internationally renowned designers, as well as artists and specialists for design theory, to talk about the different aspects of this field, discuss them and give insights into design practice.

The following five kinds of authorship in communication design will be discussed:
The designer as a visual explorer
The designer as a meaningful narrator
The designer as a developer of intermedial "tools"
The designer as a social critic
The design theorist

When and where are these forms of authorship needed? What are their consequences concerning the relationship between client and designer? What are the consequences of this discussion for the classic picture of the communication designer? What are the resulting requirements for practical work and training?

V prihodnjih dneh bom pripravljal predavanja z naslovom "Socially Responsive Designer". Gre za aplikacijo koncepta družbeno odzivnega komuniciranja na oblikovalca kot kulturnega posrednika. Poskusil bom vzpodbuditi razpravo o tem kaj pomeni dobro oblikovalsko delo in kaj odlikuje vrhunskega oblikovalca. Problem namreč vidim v tem, da v komunikacijski stroki/praksi/poslu še posebej oblikovalci ne zmorejo preseči raven površinske podobe. Posebej problematično je to pri zagotavljanju vrhunskih komunikacijskih rešitev. Kaj vse mora torej odražati podoba, da je relevantna? Kakšen je odnos med podobo in siceršnjo prakso/delovanjem oblikovalcev? Posebej me bodo tudi zanimale različne strategije (vizualno) komunikacijskih studiev v odnosu do družbeno ekonomske realnosti. Razprave na takšnih dogodkih imajo lahko včasih dobre posledice. Ker gre za dogodek z vrhunsko mednarodno zasedbo me tukaj tako zanima tudi vaše mnenje. Kaj bi bilo po vašem potrebno izpostaviti? Pišite mi na oliver afna poper pika si.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 12:40  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  11. 11. 2009 - BESEDE, PODOBE, POETIKA 2

Iz pravkar prebrane knjige Poetika prostora filozofa Gastona Bachelarda: Poetični izraz za življenje ni nujno potreben, pa vendar ga krepi. Dobro povedano je element življenja, življenje se v govorici zarisuje s svojo živahnostjo. Jezikovni poleti, ki izstopajo iz običajnega tira pragmatične govorice, so miniature življenskega poleta. /…/ Velik stih ima velik vpliv na dušo jezika. Prebuja zbledele podobe. In hkrati uzakonja nepredvidljivost govorice. Ali ni to, da naredimo govorico nepredvidljivo, vajeništvo za svobodo?

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 06:21  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  02. 11. 2009 - ODPRTOKODNI VODNJAK

To je vodnjak, ki je junija v malem kraju na Cresu razveseljeval mnoge. V radiusu nekaj metrov je bil skozi okno domovanja lokalnega duhovnika prvič v mestecu prost dostop do brezžičnega interneta. Če si prišel zvečer na trg pod lipo, si ugledal na veliki stari cisterni gručo počitnikarjev s pijačami v rokah, pogosto ob pesmi in glasbi, na drugi strani, ob robu manjšega vodnjaka, pa so posedali z računalnikom v naročju 'priklopljenci', tihi, zbrani in zadovoljni. Prizor je bil lep: trg še iz rimskih časov, mestna vodnjaka, ki sta od vekomaj odprtokodna (vir vode za vse prebivalce), kitare, prenosniki in ljudje iz vseh vetrov, povezani v mirnem večeru.

Ko smo se avgusta vrnili na otok, je bilo že drugače. Ne vem, kako je povzpetniški 'gradonačelnik' dosegel, da je bil na trgu brezžični dostop zaklenjen; vsi, ki smo ga potrebovali, smo morali v njegov nedavno sprivatizirani in grdi lokal, kjer je bila za povezavo potrebna vnaprejšnja konzumacija.

V času jesenskih počitnic je kraj še posebej mil, pogosto sončen in lepo samoten. A ker ni dovolj obiskovalcev, bosta lokal in internet zaprta najmanj do Velike noči.

Prizadeti smo vsi, stalni in zvesti obiskovalci otoka, naključni popotniki, predvsem pa domačini – pri čemer so ti še najbolj sprijaznjeni s postopki svojega mogočnega someščana. Nekako vse bolj verjamejo, da je to v današnjem času grobo, a povsem običajno podjetniško obnašanja.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 20:47  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  28. 10. 2009 - KAM?



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 21:13  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  21. 10. 2009 - PREMIKAJOČA SE DESKA NA ČLOVEŠKI POGON

S hčerkama sem se odpravila na bolšji trg po stare gumbe. Zaradi gneče se je bilo potrebno med stojnicami skoraj prerivati. Dodatno motnjo v človeški reki je povzročal nekakšen hodeči plakat - moški otovorjen z velikim plakatom zavarovalne storitve Ljubljanske banke. Na možakarjev hrbet je bil plakat montiran z ogrodjem s širokimi jermeni, podobnimi najnovejši opremi profesionalnih nahrbtnikov za npr. Himalajo. Morda je ta skrajno tehnično dodelana oprema skupaj z veliko dimenzijo plakata, podobno zabetoniranim uličnim nosilcem običajnih plakatnih verig, presekala samoumevnost prizora.

Pojavila so se vprašanja.: 1.kaj razmišlja medijski strateg, ko v medijski splet uvrsti ob bok tv spotom, časopisnim oglasom ipd. »hodeči pano«? Kako zgleda opis storitve v tabelicah - npr 3 hodeči panoji po obrežju Ljubljanice, med 9h in 13h uro, 40 x gor in dol. Ciljna skupina: urbana populacija, srednji, višji razred, ljubitelji starin….…..? 2.kako so to predstavili naročniku : bolšji trg, pomembna »točka dotika«, nedeljsko jutro, socialna situacija, sproščeni klepeti ob dopoldanski kavi v sosednih lokalih, ugodni, medijski popust.…..? 3.kako razmišlja MOL – ker so plakati na fiksnih plakatnih lokacijah obdavčeni, ali to pomeni, da so obdavčene tudi tisti na živih telesih? 4.kaka navodila prejme človek za nalogo: npr. glej mimoidočim v oči, smehljaj se, občasno se zaustavljaj in navezuj stike, pokramljaj s starejšimi, otrokom pomahaj, čim večkrat pojdi gor in dol ob Ljubljanici…..? 5.kako se imenuje tako delovno mesto in kak je njegov opis, so za nosilce predvidene tudi ženske, je potrebna posedovati minimalno višino nosilnega telesa, ostale želene kvalifikacije…..? 6.kaj naredi možakar, če se mu odveže vezalka na čevlju, skloniti pa se ne more zaradi ogrodja? 7.se morda še komu zdi prizor čuden, absurden, problematičen in nedostojanstven? ali pa ugleda človeka, ki na hrbtu nosi križ potrošništva?

Iz uradne ponudbe storitve, za katero sem odkrila, da se imenuje Moving board:

ZASNOVA OGLAŠEVANJA Z MOVING BOARDI Izkoristite prednost Moving Boarda in prehitite konkurenco! Z oglaševanjem na Moving Boardu lahko dodatno povečate domet in odzivnost, ki klasičnim oblikam oglaševanja močno upadata. Izborite si konkurenčno prednost na prezasičenem oglaševalskem trgu – zakupite najbolj urbano obliko zunanjega oglaševanja ta hip! Oglasni pano Moving Board je zaščiten z ustreznimi pravicami intelektualne lastnine. Lastnik ekskluzivne franšize za najem in prodajo oglasnega prostora na panojih Moving Board za Slovenijo je podjetje .......

Pri pojavljanju na odprtem, javnem prostoru bo najboljši učinek dosežen s hkratnim nastopom najmanj štirih Moving Boardov© v večjih slovenskih mestih. Hkratna pojavnost večjega števila Moving Boardov© predstavlja vizualni učinek, ki ga ni mogoče spregledati. Njihov prihod bo na obraze presenečene množice vnesel začudenje in hkratno zanimanje za oglaševani izdelek.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 07:24  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  15. 10. 2009 - PAVEMENT Father to a Sister of Thought & Sonic Youth Massage The History

Ta teden sem si končno izpolnil željo in si kupil dva albuma skupine Pavement in novi album skupine Sonic Youth. Tukaj trenutno moja najljubša komada.






 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 22:59  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  10. 10. 2009 - Duša moja mala potepuška

Imamo srečo, da so naši prostori v enem najlepših koncev mesta. Vrsta oken gleda na Ljubljanico med Prulskim mostom in Špico. Malice, klepeti, sestanki, tudi mesena kosila se redno dogajajo na tem ali onem obrežju, na klopcah, kamnitih stopnicah in na splavih. Pravzaprav nam je tu všeč vse: otroško igrišče z lesenim, nasedlim čolnom, strme stopnice in potke, ki se spuščajo k reki, občasno nepokošeni bregovi s travniškim cvetjem, ležerna ponudba na splavih, jate rac in obiskovalci, ki od zgodnje pomladi lovijo sonce, kasneje senco, vedno pa dajejo vtis, da se prostoru predajajo, da uživajo in se jim pod milim nebom prav nikamor ne mudi.

Verjetno ste že ugotovili - ta prostor ima dušo in zanjo smo v skrbeh. Pripravljajo se ambiciozne spremembe in prenove Špice. Tako kot že balinišče, osrednji prostor staroselcev, bodo padle okoliške zgradbe, pritikline in splavi, za katere pravijo, da so neurejeni, ciganski…Zgradila se bo, po tem kar so nam predstavili v Kresiji, sterilna ploščad s sodobnim lokalom – vse bo nedvomno hip, tip in top, brezosebno in spolirano. Da ne bo pomote: nismo proti tovrstnim prostorskim intervencijam. Obstaja veliko prostorov, tudi ob Ljubljanici, kjer bi slične, fine sodobne konstrukcije oživele nova srečevališča, drugačne poglede na reko in obogatila okoliška bivanja. Takih rešitev je povsod mnogo - od Roterdama, Amsterdama, Berlina do Londona - a nikoli na lokacijah njihovih Špic. Za take, redke prostore je potrebna večja rahločutnost, sposobnost občutljivih, dobro premišljenih posegov, predvsem pa zavedanje in želja zadržati čudovito zmes zgodovine in spominov, novega časa, čudaštva, karakterja in preproste lepote.

Komu naj to povemo?



/fotografija: Rok Klemenčič/

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 10:21  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  03. 10. 2009 - ALBANIJA turismus orgasmus

Ravnokar sva se s punco vrnila s potepanja po izredno zanimivi in kontrastni Albaniji. Šiptarija je danes eno samo gradbišče, usmerjeno žal predvsem v vrezovanje cenenih kitch hotelov v meso zaenkrat še dokaj deviške obale (če odmislimo na nekaterih mestih kupe plastičnih smeti pomešanih med pesek).
Albanija je sedaj v žolčnem krču impulzov z vseh strani, hja  predvsem jih žal rajcajo ZDA. Splošen vtis je ta, da zbegano letajo od ene ideje do druge, da skušajo kopirati ideje od zunaj, vendar realizirano kasneje izpade precej na hojladri. Hkrati pa se ne znajo ustaviti (kljub temu, da je nenehno prisoten občutek, da se jim nikamor ne mudi), da bi se prevprašali o svojih koreninah, svoji zgodovini, svoji biti, in iz tega črpali ideje za nadaljno pot – ker je zgodovina naroda res izredno bogata! Albanski prostor je bil en sam križkraž kultur, že od prazgodovinskih časov. Kasneje so Iliri, Grki, Rimljani, Normani, Bizantinci, Turki, Italijani vsak po svoje dodali svoj pečat. Albanci so zmedeni, ujeti med tradicionalnim-družinskim in novim, še ne tako otipljivim, a hkrati iskreni. In zgleda, da jim ta obleka kar pristoji.

Razumevanje albanske duše pa  ni mogoče, ne da bi se izpostavili vladavine Enverja Hoxhe, komunitstičnega diktatorja, ki je obvladoval vsak korak svojih »tovarišev« Albancev od konca druge svetovne vojne do leta 1985, ko je umrl. Kot vsak diktator je tudi sam pustil izredno zapuščino bolj ali manj kreativnih krutosti. Na eno bolj ljubke sorte sem naletel ravno pred odhodom v neki starinarnici v zgodovinskem mestu Kruja. Gre se za fotoalbum, ki ga je MORALA imeti vsaka družina v svojem stanovanju, na uglednem mestu, poleg slike Hoxhe seveda. Ima obliko navadnega družinskega albuma, ki je navadno enkraten, originalen, kjer so fotke nanizane ena zraven druge v družini lastnem zaporedju.

A to je popoln primer simulakra. Album izgleda originalen, enkraten, oseben, kakor da bi ga ustvaril navaden smrtnik. Vendar videz vara. Vse fotke v notranjosti so bile skrbno izbrane, razvite v nešteto izvodih (na hitro sem izračunal, da verjetno kakih 600 000) in zalepljene v prav toliko albumov.  Kot vsak družinski album vsebuje tudi ta na začetku fotografije iz otroštva Enverja, pa mladostništva in tako dalje, nato pa se začnejo pojavljati fotografije partizank in partizanov, utrinki sodobne komunistične družine v nasprotju s tradicionalno – kmečko, portreti komunistične mladine, utrinki komunističnega razvoja industrije in transporta, itd. Večina strani je bila opremljenih z znanimi frazami Hoxhe, ki tudi nam niso toliko tuje. V tem albumu so citati prevedeni v angleški jezik.

Mogoče zaradi mojih svežih vtisov s popotovanja, ki sem jih na grobo nakazal v vodnih stavkih, me je še najbolj pritegnil sklop turističnih fotografij. Dodan je napis »The camp of holidays for the workers« A na teh fotografijah nekaj manjka. Ti prostori so vendarle neobljudeni, prazni in sumim, da nikoli niso bili zapolnjeni. Vzporednice z razmerami danes se kar same ponujajo… in tako gre verjetno razumeti njihovo današnjo hektično manijo nekontrolirane gradnje turističnih kompleksov. Ampak zopet se postavlja vprašanje, kdo bo vse te celice napolnil. No, bomo videli. Za boljši vtis dodajam še fotko z ulice.   



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Rok Klemenčič ob 12:22  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  02. 10. 2009 - Kurt Vile Childish Prodigy

Kurt Vile ima nov album, ki ga bo petega oktobra izdala prestižna založba Matador. Sicer glavni kitarist izvrstnih War on Drugs je definitivno eden najboljših predstavnikov trenutne scene LO-FI glasbe. Tukaj celotni album za poslušat.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 17:14  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  02. 10. 2009 - Smo odprti, razen če ne



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 14:39  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  24. 9. 2009 - Tuhtanje

Krojač Molan se je dolgo trudil s šivanjem suknjičev, a mu delo ni uspevalo. Nekoč je kar tako, iz golega veselja, izdelal iz odrezkov blaga stare flanele in bombaža prtiček ter vanj uvezel misel: VESELITE SE S STRAHOM. Njegov znanec Lundmark je na steni ugledal prtiček, se globoko zamislil in si zaželel, da bi ga kupil. Svojo željo je razložil z besedami: »Tale prtiček ima opravka z dušo in večnostjo.« Na Molanov skromen odgovor, da je besede le pobral iz Knjige psalmov, mu Lundmark pravi: »To že, ampak naredil si jih velike in jih tako našil, da lahko visijo na steni. Besede vedno obstajajo, ampak ko jih izrečeš ali črkuješ ali obesiš na steno, takrat šele zaživijo.« Ta izjava je prevzela krojača Molina, nikoli je ni pozabil, do besede jo je poznal do konca svojih dni. Svoji ženi je rekel: » Besede so zravnale omahljivca in klecajočim kolenom so dale moč.« (Zgodba je povzeta iz knjige Lepa Mareb švedskega pisatelja Torgnyja Lindgrena).

V današnjem času nas od vsepovsod nagovarjajo množice izpraznjenih besed ter puhlih govoričenj, ki plitvijo razumevanja življenja in sveta. V našem studiu kot krojač Molan verjamemo v besede - v njihovo kreativno in preoblikovalno moč, v vlogo njihovega pomena, ritma, notranje lepote in poezije. V to, da jih je potrebno iskati, jih raziskovati, gnesti in premišljeno uporabljati. Ko se človek dolgo poglablja vase, v ljudi ali v stvari, misli in besede nekako same izplavajo, se počasi destilirajo in zgostijo. Včasih v misel, ki se izrazi v stavku ali dveh, včasih morda v verz ali eno samo besedo. Te besede so pomembne, pripovedujejo o bistvu oseb in o stvareh, pokrivajo pot, ki jih je pripeljala do sedanjosti in govorijo o njihovih zavzemanjih v prihodnje. Stopnjujejo njihovo bistvo in navzočnost.

Po dolgem razmisleku o najrazličnejših vidikih in plasteh Filozofske fakultete smo v studiu prišli do besede TUHTAM. Tuhtanje kot avtonomno osebno in skupinsko, globoko in dolgotrajno razmišljanje. Kot dejavnost, ki so ji ljubši uvidi, ki porinejo misel naprej in globlje od ustavljanja ob dokončnih resnicah, ki kličejo k obrambnosti in zavezanosti. Kot pripravo za odziv, za dejanje. Pa tudi kot preprosto radostno početja duše.

Na Filozofski fakulteti so ob svojem jubileju besedo/misel prepoznali kot svojo; kot da je bila od vekomaj tam in je čakala, da se jo ponovno prikliče in izreče. Celo grafična lepota črk, ritem in nekakšna simetrija besede TUH*TAM je oblika , ki nastopa skoraj kot sigil – napisana bo delovala v obe smeri - navznoter in navzven - te pomembne izobraževalne in raziskovalne institucije.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 20:23  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  19. 9. 2009 - IT Crowd

Pred časom sem po večih letih spet začel uživati v nadaljevankah. Razlog za to je bil Earl. Sedaj pa mi je prijateljica in sodelavka Zoe posnela IT Crowd. Že dolgo se nisem tako smejal ob nobeni TV seriji, zato sem se odločil tole podeliti z vami. Toplo priporočam!





 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 21:30  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  11. 9. 2009 - Vandalizem?

V mesto prihajam s kolesom pod dvema podhodoma, eden je nedaleč od Akademije za likovno umetnost, drugi na izhodu iz Tivolija, tik ob Moderni galeriji. Oba podhoda sta bila do nedavnega poslikana z množico grafitov, ki so jima dajali specifičen karakter : tu so bili najrazličnejši, uspeli in neuspeli likovni poizkusi, družbeni in politični komentarji, ljubezenski izlivi, skrajni seksualni namigi, žaljivke, dovtipi, nedokončani eksperimenti ipd.. Oba prostora sem doživljala kot vibrantna prehoda iz zaspane suburbije in parka v urbani del mesta (in obratno v drugo smer). Njuna podzemnost, s hrumečo železnico in cesto nad sabo ter neposredna bližina obeh pomembnih in lepih kulturno-umetniških institucij, sta primernost grafitov še povečevali. Verjetno so nedaleč nazaj (2006) tako mislili tudi na MOLu, ko so prevzeli uradno vlogo podpornikov v društvu grafitov in jim prepustili v uporabo tivolski podhod. (glej Klub Ljubljanskih grafitov in dovoljeno grafitiranje v podhodu l. 2006 ). Tri leta kasneje so se premislili.

Spomladi so se v podhodih pojavili možje v kombinezonih in z nekakšnimi skafandri na glavah. S posebno napravo so nekaj tednov mukotrpno centimeter za centimetrom brisali grafite najprej na Erjavčevi potem še pod Mestno galerijo. Opazovanje tega glasnega in vprašljivega početja ter slovo od nekaj res dobrih avtorskih grafitov, je tolažila misel, da se lahko na brisanje gleda kot na pripravljanje novih platen za grafitarske stvaritve.

Najprej je bila očiščena Erjavčeva. Ostali so le veliki reklamni nosilci za komercialne plakate, ki svojo sporočilnost utemeljujejo s plačilom dragega najema. Potem je sledila slovesna otvoritev podhoda pri Moderni galeriji, kjer je tekla beseda tudi o tem, da je bil podhod :«….žrtev vsakdanjega vandalizma in je predstavljal velik strošek za vzdrževanje.« Ta podhod ima zdaj nova tla in dobro razsvetljavo, ki ju je nujno potreboval, na vseh stenah pa goste protigrafitne mreže. Da bi vse skupaj zgledalo lepo in dobro, so za rešitev angažirali studio, ki je nalogo o protigrafitnih ukrepih reševal kreativno in estetizirano - zamaskirali so osnovno «poslanstvo« kovinskih mrež s tem, da so izza njih osvetlil silhuete dreves. Rešitev je sama po sebi všečna, a če razumeš njen kontekst, morda ugledaš podobo ujetih dreves izza gostih rešetk.

Tu ne bom načenjala vprašanj o funkciji in kompleksnosti drugačnih, ne le estetsko in komercialno zakodiranih javnih prostorov. Tudi ne o vlogi grafitov, motivacije in hotenj za njimi. Niti ne bom razmišljala, zakaj grafite imitirajo ali celo najemajo oglaševalci in zakaj vse pogosteje nastopajo v galerijah in muzejih.

Omejila se bom na dejstvo, da mesto razume javni prostor enoznačno, predvsem pa z vzvišeno lahkoto prelamlja dane obljube. Pri tem mu je tu pomagal in dal legitimnost studio, ki na svoji spletni strani piše o sebi: «…. raziskuje, preverja in odpira možnosti uporabe javnega prostora za potrebe ljudi v mestu /…./, vsako leto izberejo spregledane mestne površine, na katere opozorijo s pomočjo ustvarjalnih intervenciji, s katerimi ta območja spremenijo v uporabne urbane površine….« Dekleta iz studia cenim, njihova dela tudi. Žal mi je, da so to nalogo prevzela.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 13:53  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  06. 9. 2009 - My Muse is Not a Race Horse

Studio Poper se praviloma ne udeležuje nagradnih tekmovanj, oz. tega, čemur pravi komunikacijska stroka Festivali.

Razlogov za to je veliko. Ključni razlog je, da festivali ustavarjajo napačne, to pomeni navidezne kriterije kakovosti komuniciranja v javnem prostoru. S tem delajo veliko škodo sami stroki in vsem ustvarjalcem, podjetjem, organizacijam, iniciativam ter naročnikom na področju komuniciranja. Da o širši družbeni in kulturni škodi sploh ne govorim. Da so kriteriji redukcija in navidezni, torej zgolj na ravni površinske podobe, je posledica ključne značilnosti oglaševalskega in večine oblikovalskega dela. Ta značilnost je: napraviti komunikacijsko delo zato, da ga vidijo drugi. Ta dimenzija je še posebej zanimiva, če vemo, da je mojstrstvo po definiciji delati stvari dobro zaradi stvari same. Biti viden v tem kontekstu pomeni, da drugi sodijo o tvojem delu. Pomeni, da delaš brez lastne strokovne avtoritete. Kakovost takšnega dela je odvisna od zunanje avtoritete. Tovrstna avtoriteta je ključna že v samem procesu ustvarjanja. Ta značilnost prežema tako komunikacijska dela, merila kakovosti kot vsakodnevno vedenje in percepcijo ustvarjalcev na področju oglaševanja in oblikovanja. Njihova dela morajo biti vidna. Vidna pa ni substanca, temveč podoba in res, oglaševalci in oblikovalci ustvarjajo podobe. Ti ustvarjalci delujejo kot posamezniki na konkurenčnem trgu, kjer tekmujejo z drugimi ustvarjalci. Ustvarjajo podobe, ki tekmujejo z drugimi podobami. Ali ni tekmovanje/konkurenca tista primarna sila napredka ekonomije? Tako so nas vsaj učili vrli ekonomisti, ki zagovarjajo trenutni neoklasični model ekonomskega sistema.

Tekmovanja oz. festivali pozabljajo ključno kvaliteto ustvarjanja. Rezultat je namreč definitivno boljši, če ustvarjanje poteka na podlagi sodelovanja in ne tekmovanja. V vseh letih omenjeni stroki nista uspeli ustvariti meril kakovosti. Zakaj? Zato, ker sta ostali na ravni podobe. Podoba o kateri govorim namreč ločuje namesto, da bi združevala. Za razumevanje teh dimenzij komuniciranja pa je potrebno raven podobe preseči.

O kakovosti, o tem katere ravni je potrebno upoštevati, če govorimo o dobrem komunikacijskem delu, sem pisal v svoji knjigi. Dober tekst o problematičnosti festivalov/tekmovanj pa je bil pred nekaj meseci objavljen v angleški reviji Eye magazine. Tega sem na blogu že omenil, a ga sedaj še enkrat. Originalni tekst, ki je malce daljši od objavljenega v reviji, si sedaj lahko preberete tukaj. No, in v tem tekstu je citiran tudi Nick Cave...

Danes popoldne sem po parih mesecih spet poslušal genialne Grinderman. Kasneje, ko sem sem spomnil omenjenega citata, sem ga poskušal najti na netu.

Takole o tekmovanjih pravi Nick Cave:

TO ALL THOSE AT MTV,

I WOULD LIKE TO START BY THANKING YOU ALL FOR THE SUPPORT YOU HAVE GIVEN ME OVER RECENT YEARS AND I AM BOTH GRATEFUL AND FLATTERED BY THE NOMINATIONS THAT I HAVE RECEIVED FOR BEST MALE ARTIST. THE AIR PLAY GIVEN TO BOTH THE KYLIE MINOGUE AND P. J. HARVEY DUETS FROM MY LATEST ALBUM MURDER BALLADS HAS NOT GONE UNNOTICED AND HAS BEEN GREATLY APPRECIATED. SO AGAIN MY SINCERE THANKS.

HAVING SAID THAT, I FEEL THAT IT'S NECESSARY FOR ME TO REQUEST THAT MY NOMINATION FOR BEST MALE ARTIST BE WITHDRAWN AND FURTHERMORE ANY AWARDS OR NOMINATIONS FOR SUCH AWARDS THAT MAY ARISE IN LATER YEARS BE PRESENTED TO THOSE WHO FEEL MORE COMFORTABLE WITH THE COMPETITIVE NATURE OF THESE AWARD CEREMONIES. I MYSELF, DO NOT. I HAVE ALWAYS BEEN OF THE OPINION THAT MY MUSIC IS UNIQUE AND INDIVIDUAL AND EXISTS BEYOND THE REALMS INHABITED BY THOSE WHO WOULD REDUCE THINGS TO MERE MEASURING. I AM IN COMPETITION WITH NO-ONE. MY RELATIONSHIP WITH MY MUSE IS A DELICATE ONE AT THE BEST OF TIMES AND I FEEL THAT IT IS MY DUTY TO PROTECT HER FROM INFLUENCES THAT MAY OFFEND HER FRAGILE NATURE.

SHE COMES TO ME WITH THE GIFT OF SONG AND IN RETURN I TREAT HER WITH THE RESPECT I FEEL SHE DESERVES - IN THIS CASE THIS MEANS NOT SUBJECTING HER TO THE INDIGNITIES OF JUDGEMENT AND COMPETITION. MY MUSE IS NOT A HORSE AND I AM IN NO HORSE RACE AND IF INDEED SHE WAS, STILL I WOULD NOT HARNESS HER TO THIS TUMBREL - THIS BLOODY CART OF SEVERED HEADS AND GLITTERING PRIZES. MY MUSE MAY SPOOK! MAY BOLT! MAY ABANDON ME COMPLETELY!

SO ONCE AGAIN, TO THE PEOPLE AT MTV, I APPRECIATE THE ZEAL AND ENERGY THAT WAS PUT BEHIND MY LAST RECORD, I TRULY DO AND SAY THANK YOU AND AGAIN I SAY THANK YOU BUT NO...NO THANK YOU.

YOURS SINCERELY, NICK CAVE 21 OCT 96.

Vir

Za konec tega posta pa še video Grinderman:



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 21:11  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  02. 9. 2009 - Ulična borza

V varnem in naklonjenem kulturno-umetniškem dogajanju Mladih levov ter v okviru evropskega raziskovalnega projekta Sostenuto poteka zanimiv družbrni eksperiment Ulična borza, o kateri so organizatorji napisali :« Ulična borza nam bo pokazal, kaj vse imamo in lahko delimo z drugimi na podlagi solidarnosti, neposredno in brez denarja. Zbirali in izmenjevali bomo prav vse, kar ste pripravljeni vložiti, pa naj bo to oprijemljiv predmet ali pa čas, ki ste ga pripravljeni vložiti. Na druženju ob festivalskem dogajanju bomo izmenjevali prav vse: od kart za kino in teater, do kupona za kosilo v dvoje, tečaja pisanja kitajskih pismenk…..« . Poizkus, ki ima morda tudi željo postati ali vsaj spodbuditi gibanje nedenarne menjave pri nas, najbolj uspeva v delu, ki se oslonja na principe v svetu vse bolj uveljavljene časovne banke, kjer se vsaka prispevana ura dela vrednoti enako, pa naj bo to zobozdravnikova, čistilčeva ali astronavtova.

Kako to zgleda v živo? Na borzo posameznik prijavi uro ali več nečesa, kar dobro in rad dela, v zameno pa prejme enako količino dela drugih udeležencev. Zaradi enostavnejše izvedbe so se organizatorji odločili za "ročno" izmenjavo ur, le na osnovi žreba. To pomeni izgubo možnosti izbora glede na posameznikovo potrebo ali zanimanje, po drugi strani pa »srečelov« vpelje element igre in presenečenja, kar se je tu izkazalo kot sveže, odpirajoče in zelo povezovalno.

Moj bančni prispevek je vključeval ping - pong v domačem okolju z limonado ter uro tematskega objemanja dreves/brez po Rožniku. V zameno sem iz bobna izvlekla uro pravnih nasvetov (le kdo jih ne potrebuje?) in uro pravljic (prav primerna protiutež).

Drevesa bom objemala skupaj z gojenci zavoda za usposabljanje otrok in mladine s posebnimi potrebami Janez Levec. Tudi če bi še tako razmišljala, s kom bi želela to izkušnjo deliti, se nanje ne bi spomnila - pa so pravi - veliko se bomo naučili drug od drugega.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 14:08  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  26. 8. 2009 - Dva dni in dve noči

Moški ujet dva dni v dvigalu sredi New Yorka. Tukaj prikaz njegove dogodivščine.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 15:02  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  22. 8. 2009 - SUFIJSKA ZGODBA

Rada prebiram sufijske zgodbe. Posebej na morju, na čolnu, ob ritmičnem ropotu dizelskega motorja. Preberem kratko zgodbo, dvignem pogled in se zazrem v morje. Vedno v pričakovanju, da ugledam delfina.

Ena, ljubših, po spominu : Mula Nasredin se pogovarja z dvema prijateljema, kaj bi si kdo želel, da bi o njemu govorili, ko bo ležal pred pogrebom v krsti. Prvi pravi: » Želim, da bi se me spominjali kot dobrega in srčnega človeka, ki je rad in vedno pomagal vsakomur.« Drugi: » O meni naj bi rekli, kako sem bil časten človek, resnicoljuben, pošten in pravičen. Vzgled vsem.« Nasredin se zamisli in naposled rekče: » Jaz bi najraje videl, da bi vzkliknili: 'Glej ga, premika se, saj je živ!' «



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 01:31  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  15. 8. 2009 - MEDENI MESECI RICHARDA FLORIDE SO MIMO

Naj vas spomnim: 2002 je Richard Florida objavil Vzpon kreativnega razreda, ki je postal takoj svetovna uspešnica. Knjiga je ameriška in bolj ekonomsko naravnana varianta koncepta kreativnega mesta, ki ga je v poznih 80 letih razvil Charles Laundry kot novo kreativno razvojno perspektivo mest. Na kratko filozofija kreativnih mest je bazirala na predpostavki, da je potrebno ljudem nuditi kreativne prostore, ki ustvarjajo pogoje za razmišljanje, planiranje in delovanje z več imaginacije in inovativnosti – predvsem za reševanje urbanih problemov vse od prometnih zagat, brezdomstva, varovanja otrok, vrtnarjenja do revitalizacij četrti ipd. Dodatna in pomembna predpostavka te teorije je, da »običajni ljudje lahko domislijo in realizirajo ne-običajne rešitve, če dobijo prave priložnosti«. Torej kreativnost ne prihaja samo iz strani umetnikov ali dizajnerjev, ampak od kogarkoli, ki živi, vidi in rešuje probleme na inventiven način, pa najsibo to poslovnež, socialni delavec, znanstvenik, študent….

Florida je idejo kreativnega mesta v duhu neoliberalnega kapitalizma razvijal dalje in vpeljal tri nove, med seboj prepletene koncepte: kreativni razred, kreativna ekonomija in pogoje, ki so potrebni, da mesto privabi kreativni razred. Njegove so zveneče formule : »talent, tehnologija, toleranca«, nujna prisotnosti boemov in homoseksualcev, predvsem pa dokazovanje, da je ekonomski razvoj mest v najtesnejši povezavi z življenskostilskimi dejavniki kot so toleranca, raznolikost prebivalstva, urbana infrastruktura in zabava – sem spadajo fensi kafiči, restavracije z različnimi svetovnimi kuhinjami, fitnes studiji, galerije ipd.. Za socialne inovacije za splošno dobro pri Floridi ni bilo več prostora niti zanimanja.

Florida se je hitro prijel doma in v svetu, mnoge mestne uprave so začele načrtovati dele mest, predvsem pa središča po njegovih teorijah, neredko neposredno pod njegovi osebno supervizijo. Mesta so med seboj pričela tekmovati v doseganju najrazličnejših kreativnih indeksov, postajala so scenografsko izpeljane verzije Floridinih vizij, staroselci in manj premožni so se bili pogosto prisiljeni izseljevati iz svojih domov, saj se je kreativnost kreativnih mest najpogosteje zožala na spolirane nepremičninske investicije, v katerih so za okras dobili prostor tudi 'umetnost in kultura'.

Milni mehurčki se ne stapljajo le na področju trdih financ- o malih in večjih zadregah Richarda Floride, ki je želel kreativnost po hitri in prazno estetizirani poti trajnostno pretvarjati v profit ter o njegovih najnovejših globinskih mislih, lahko beremo v priloženem, poučnem intervjuju. Želimo sil lahko le, da bi ga prebral tudi kak mestni načrtovalec (hm developer) Ljubljane.

'Why Richard Florida's honeymoon is over'

(((Kot obrobno kurioziteto in za analizo pripovedovanj predlagam zainteresiranim, da si ošvrknejo še uvodni del Floridove spletno stran - predvsem način, kako Florida vidi in predstavlja sebe. Po sloganovski samodefiniciji: Richard Florida - Avtor in Miselni Vodja (Author and Thought Leader) nadaljuje v tretji osebi: »Florida is one of the world’s leading public intellectuals on economic competitiveness, demographic trends, and cultural and technological innovation /…./.He is one of the world's most sought after speakers on global trends, economics, prosperity, competitiveness and growth. Combining in-depth analysis, cutting-edge trends, a fascinating personal story, and just a touch of self-deprecating humor, it’s no wonder Florida was recently named one of Esquire Magazine’s Best and Brightest…..«))).

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 11:39  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  05. 8. 2009 - PONUDBA RECIKLIRANIH GRAFIČNIH PAPIRJEV V SLOVENIJI

Za potrebe seminarja na podiplomskem študiju na ALUO-vizualne komunikacije sem sestavil zbirko recikliranih grafičnih papirjev za različne tiskovine, dostopne na slovenskem trgu, s poudarkom na poporabniškem odpadnem papirju in z največjo vsebnostjo odpadnega papirja. To ni papir najvišjega kakovostnega razreda, t.i. butičen papir, temveč papir za višje naklade najrazličnejših tiskovin - revij, publikacij, brošur, časopisov. Vključil sem tudi nekaj pisarniških papirjev.

Na slovenski trg prihaja tudi papir ameriškega proizvajalca Mohawk paper, ki je poleg danske papirnice Dalum papir vodilna paprinica s skrbjo za okolje in trajnostni razvoj. Za slovenski trg ga je začel distribuirati Euro papier. Leta 2003 je Mohawk postal prva paprinica nasploh z 100% uporabo obnovljivega vira električne energije (vetrna energija) za upravljanje lastne proizvodnje. Leta 2007 so celo svoj vozni park opremili s pogonom na biogoriva. Poleg tega je Mohawk vodilno podjetje pri raziskavah in izboljšavah izdelovanja papirja iz odpadnega papirja. Bili so npr. prvi, ki so izdelali premazni papir iz poporabniškega recikliranega papirja. Mislim, da jim lahko podamo oznako »role model« papirnice za 21. stoletje.

Vnaprej se opravičujem, če sem kakega proizvajalca izpustil. Še vedno imamo prostor za komentarje, kjer je možno listo dopolniti. Ampak vseeno mislim, da lahko tak spisek pride komu zelo prav, zato ga tudi objavljam TUKAJ.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Rok Klemenčič ob 00:44  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  28. 7. 2009 - LABIRINT

Padova je blizu. Dovolj blizu, da si lahko privoščiš preskočiti staro univerzo in njeno slavno dan in noč odprto študentsko kavarno, botanični vrt in vse katedrale ter se odločiš za potepanje po okoliških gričih. Ti so posejani s kmetijami, vilami, gradovi in dobrimi gostilnami. Tu je naprimer živel Petrarca, ki so mu v zahvalo za poezijo in za nadaljnje navdihe poklonili hišo s čudovito mirnimi pogledi na vse strani. Nedaleč sta še dve častitljivo stari vikendici (renesansa in barok), ki sta ravno dovolj veliki in mali, s senčnimi vrtovi in mnogimi vodami, prav pravi za neambiciozen obisk. Poleg vsega skladnega in lepega imata obe vili vrtni labirint.

Če je še tako vroče poletje in četudi varčuješ s koraki, je labirint nekaj, kar je pač potrebno razvozlati.

Ker sem to počela dvakrat v nekaj urah, sem ugotovila, da vsaj v teh krajih za labirinte velja: ni krajšnjic, hitenje ne pomaga, navidez hiter prodor proti stolpu (cilju, rešitvi, zmagi?), gotovo zapelje v slepo pot, pogosto se je potrebno, ponavadi še tik pred zdajci, vztrajno sprehajati po obrobju, da se potem skoraj nepričakovano znajdeš pred stolpom in se po kamnitih stopnicah dvigneš nad labirint. Tu se čudiš njegovi velikosti, lepi geometriji in prehojeni poti. Iz stolpa se odpira pogled v daljavo, pa tudi na še kakega iskalca spodaj, ki se zaletava v ovire in ne ve, kako blizu je že bil rešitvi. Baje so nekoč bili taki labirinti namenjeni igri, a tudi meditaciji. Danes imajo enak učinek - življenje v malem.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 15:25  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  20. 7. 2009 - Poletna šola socialne inovacije v Lizboni

Pravkar sem se vrnila iz Lizbone, kjer sem pridno sodelovala v evropski poletni šoli socialne inovacije v organizaciji SIX – Social inovation exchange in Young Foundation. Kot ob skoraj vseh priložnostih in prireditvah v zadnjem letu, se je tema nanašala na sedanjo svetovno krizo in seveda priložnost, tu za socialno inovacijo, ki dobiva predvsem v Evropi in Obamovi Ameriki vse večje vladne podpore in pokroviteljstva. Sto udeležencev iz 24 držav si je izmenjevalo izkušnje iz različnih področij, največ iz agrikulture, izobraževanja, zdravstva, pravične trgovine... Predstavitve nekaj izjemno zanimivih aktivistov, predvsem iz Južne Amerike, Koreje in Kitajske, so se skoraj izgubile v množici prejkone administrativno-birokratskih poročil in ugotovitvah predstavnikov različnih vladnih institucij, ki mnogokrat obravnavajo inovacijo dokaj neinovativno. Torej kljub v vseh debatah prepoznanemu pomenu bottom- up vibrantnosti, delovanja in iniciativ, je v konferenčni praksi pevladoval top - down pristop. Nadalje, kljub deklarativni želji po odprtosti in izmenjavah pogledov iz svetovne perspektive, je tudi ta konferenca za mnoge izzvenela s prevelikim poudarkom na anglosaksonskih deželah, pri čemer pa prihajajo največje inspiracije, tudi če se fokusiramo na vladne prakse, iz Danske, Švedske in Nizozemske. So pa na vseh teh konferencah najpomebnejši ljudje, osebni kontakti, ki odpirajo možnosti za nove navdihe in sodelovanja v mednarodnih projektih med podobnomislečimi organizacijami. Poper ima sedaj nove prijatelje in bodoče sodelavce iz Hope instituta iz Južne Koreje, Mindlaba iz Kopenhagna, Doors to perception iz Amsterdama, pa še koga.

In še: Lizbona je nežna, kljub poletju in vročini prezračena z atlantskimi vetrci, ob večerih pa prepojena s srce trgajočim fadom, ki mu ohlajeni port voljno prikimava.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 15:55  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  06. 7. 2009 - Kje je mojstrstvo?

Trenutno berem knjigo Richarda Sennetta- Kultura novega kapitalizma v kateri krasno vzpostavlja odnose med spremenjenimi tržnimi institucijami,notranjo kulturo uslužbencev, medosebnimi družbenimi relacijami in implikacijami teh pojavov za demokracijo.

Ena izmed stvari, ki mi je dala misliti je njegova analiza med odnosom mojstrsva in talenta. Spodnji odstavek je iz recenzije njegove knjige:

"Tudi Richard Sennett ob koncu knjige Kultura novega kapitalizma, ki jo je tudi prevedla Katarina Rotar, pospremila pa Aleksandra Kanjuo Mrčela, svari, in sicer pred tremi zahtevami, ki nam jih zastavlja kapitalizem: problem časa oziroma njegovega večnega pomanjkanja, ki fragmentira naša življenja, zahteva po talentu, ki uničuje ideal mojstrstva, se pravi dolgotrajnega učenja, da bi nekaj naredili dobro, in odrekanje preteklosti."

Mojstrstvo ali pa vsaj težnja k njemu je nekaj kar najbolj pogrešam pri mladih. Talentiranih kreativcev je kar nekaj, mojstra pa nisem srečal že zelo dolgo. Na primer: nekateri zunanji oblikovalci so velikokrat zelo nejevoljni, če takoj ne sprejmemo enega izmed dveh ali treh predlogov. Ti nastanejo na podlagi talenta, intuicije, dobljenih konceptualnih izhodišč, pogovorov itn... Manjka pa lasten študij, lastna kreativna zasnova, piljenje, piljenje, piljenje, poglabljanje, poglabljanje. Mojstrstvo. Tako dolgo sedeti, da je izdelek res domišljen in domišljeno tudi izveden. Ne glede na čas. Zaradi izdelka in zaradi sebe samega.

Površno izkoriščanje talenta namesto poglobljenega mojstrskega dela je žal v slovenskem prostoru ključni kulturni ideal, ki je neposredno povezan s kreativnimi procesi v komunikacijskem poslu. Žal takšno delo ne pripelje do rezultatov, ki bi vzdržali visoke kriterije dobrega komunikacijskega dela.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 11:29  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  28. 6. 2009 - Grafična pokrajina

Fotografije pokrajin iz zraka so velikokrat fascinantne, saj nam pokažejo dimenzijo okolja, ki je sicer ne vidimo. Oblike, barve, reliefe itd... Ta fotografija pa me je čisto očarala. Še nikoli nisem videl tako grafične pokrajine v smislu urejenosti in čistosti kot je ta. Krožna polja in poti v egipčanski puščavi. Originalni post z več posnetki lahko vidite tukaj.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 13:37  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  25. 6. 2009 - Brez besed

Dearest Friend,

My name is Lim Lay Guet a Malaysian I am writing this mail to you with heavy tears In my eyes and great sorrow in my heart because my Doctor told me that I will die in three months time. Base on this development I want to will my inherited proceeds which is deposited in a Financial Firm in Canada I am in search of a reliable person who will use the Money to build charity organization for the saints and the person will take 40% of the total sum. While 60% of the money will go to charity organization and helping the orphanage. I grew up as an Orphan and i dont have anybody/family member to take care of my wealth. The total money in question is $3.5million dollars. I will provide you with other information once you indicate your willingness to take this devine opportunity to help the orphan and also benefit yourself. I am writing your from my sick bed in a Hospital in Canada where I am addmitted, I will be expecting your response to enable you contact the bank and follow up the release and payment of the funds to your designated bank account.

Best Regards
Lim Lay Guet

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 09:41  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  12. 6. 2009 - Metelkova v angleščini

In evo. Rezultat tritedenske delavnice ameriških študentov je ta krasna spletna stran. Na tem naslovu najdete na enem mestu zbranega največ relevantnega materiala o Metelkovi v angleškem jeziku. Študentje so opravili krasno nalogo, saj so zelo relevantno umestili kulturni center v lokalno okolje. Zelo veliko materiala, ki ga najdete na tem webu so ustvarili študentje sami. Še za nas, lokalce, zelo poučno. Čestitamo!!

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 13:10  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  05. 6. 2009 - Virtualna predstavitev Metelkove

Radi bi vas obvestili o zanimivem projektu. Študentje Goucher, College iz Baltimorja, Maryland, ZDA so ob svojem tritedenskem študijskem obisku v Sloveniji ustvarili posebno virtualno predstavitev "Metelkova mesto", ki bo namenjena predvsem mednarodni javnosti. Študentje medijskih študij so s projektom želeli doprinesti lokalnemu okolju.

Projekt bo predstavljen v ponedeljek 8.junija ob 18:00 uri v Hostlu Celica: Galerija Srečišče.

Vljudno vabljeni!

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 08:49  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  01. 6. 2009 - WASTE IS STUPID

Človeštvo proizvede ogromne količine odpadkov, ki ostanejo nerazgradljivi in zdravju nevarni na urejenih in neurejenih odlagališčih. Milijone kosov računalnišče opreme iz zahodnega sveta roma na Kitajsko in druge azijke države, kjer na tisoče ljudi na robu preživetja opravlja eno zdravju najškodljivejših del - izjemno težko ločevanje plemenitih kovin iz procesorjev, trdih diskov itd. z namenom ponovne prodaje.Kam z radioaktivnimi odpadki? Plastika, ki je praktično nerazgradljiva, pa še proizveena iz neobnovljive surovine-nafte,...

Oblikovalski teoretik Victor Margolin, ki je imel 19.5. na ALUO predavanje s pomenljivim naslovom Design for the 21st Century and Beyond. From Green Design, Design for Development, Social Design, Service Design to Medical Design je tudi poudaril, da je današnji največji problem sveta- problem odpadkov.

Kje je na tem mestu oblikovanje? Oblikovanje se mora prevprašati, kam prenaša svoje oblikovalske koncepte in rešitve. Oblikovanje mora nujno začeti gledati na oblikovanje z vidika življenjskega krogotoka stvari, ki jim podaja obliko. Eno pomembnejših vprašanj je torej: kaj bo z oblikovanim izdelkom, ko opravi svojo prvotno funkcijo? Kam z njim, ko postane odpadek? Zakaj bi moral nek objekt sploh postati odpadek? Ameriški arhitekt William McDonough in nemški kemik Michael Baumgart se lotevata tega vprašanja zelo resno. Gibanje Cradle to Cradle, kot sta ga sama poimenovala, dobiva vedno večjo veljavo. Sprašujeta se, zakaj odpadek ne bi postal hrana, za nek drug proces, za drugačno rabo? Med drugim pravita, da je recikliranje slaba rešitev, ker da se gre v večini primerov za Downcycle različico (vse nadaljne stopnje recikliranega materiala je slabše kakovosti), zakja recikliran material ne bi ohranil iste kvalitete kot izvoren, čemur pravita Upcycle. Zakaj ne bi posnemali pri tem naravo, ki ne pozna odpadkov. Vsak odpadek v naravi je hrana za druge organizme! Nista hipija, ki bi se odmaknila v nek zeleni kotiček in se šla biokmetijstvo za lastne potrebe. Ne - problema se lotujeta celostno, globalno in presenetljivo - sodelujeta z velikimi ribami (mesto Chicago, Ford, Kitajsko,...)

Že leta 2002 sta izdala knjigo z istim naslovom Cradle to Cradle - obvezno branje. Pred kratkim pa sem odkril, da obstaja tudi dokumentarec na to temo z naslovom Waste=food, ki mislim, da lahko pomaga kot sunek v temelje in material za glodat pred spanjem, ko razmišljamo o konceptih za naše nove oblikovalske projekte.

 

Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Rok Klemenčič ob 11:01  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  31. 5. 2009 - Kulinarični šmankerl in druge dogodivščine

Ena lepših stvari pri mojem delu je, da velikokrat gostim zelo zanimive in krasne ljudi. Takšna gostovanja pripeljejo do dveh stvari. Prva je ta, da hodim na izlete po Sloveniji, v kraje kamor sicer redko ali nikoli ne grem in tako državo v kateri živim, uzrem še skozi oči tujca. Druga pa je ta, da je sedaj doma že utrjen ritual mednarodnih kuharskih izmenjav in sodelovanj. Tokrat je bil pri nas Jason Grant, frend, oblikovalec in vodja našega partnerskega studia Inkahoots iz avstralskega Brisbana.

Vogel je bil lep, sonce vroče in snega še vedno dovolj. No, glede kuhanja: tokrat so bili na vrsti sendviči s popečeno papriko, špinačo, mlado čebulico in sirom. Tipični avstralski snek kot bi ga dobili sredi dneva v lokalih večjih mest. In pes: brez pretiravanja- vsaj petnajst minut je takole ležal na hrbtu ob svoji gospodarici, ki je v slaščičarni v Novem gradu jedla sladoled.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 21:19  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  15. 5. 2009 - PRIPOROČENI KNJIGI


Knjigo Design Futuring mi je prejšnji teden podaril prijatelj Jason Grant, sicer vodja našega avstralskega partnerskega studia Inkahoots. Jason je v Sloveniji, ker vodi mednarodno delavnico ekološkega plakata. Temeljni koncept avtorja (Tony Fry) je "Redirective practice", ki deluje na izobraževalni svetovalni praksi preusmerjanja naročnikovih želja in zahtev v smeri trajnostnega razvoja. Knjiga je izvrstna zaradi teoretskega koncepta in konkretnih praktičnih primerov. Zelo relevantno!

Druga, Vabanque, je sociološka, kulturološka in zgodovinska analiza bančih ropov. Zakaj se v sanjah ljudi o hitrem bogastvu ob zmagi na lotu največkrat pojavi prav fantazija bančnega ropa? Zakaj so bančni roparji izmed vseh kriminalcev med ljudmi najbolj priljubljeni? Hudo.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 11:01  |  Permalink  |  Komentarji (2)


  08. 5. 2009 - Humano?

Na tem mestu sta, v neposredni bližini Popra, do pred kratkim stala zabojnika, namenjena zbiranju odsluženih, a še uporabnih oblačil – tekstila, ki je sicer ožigosan za komunalni odpadek. Odkar so Humanini zabojniki izginili, mnogi meščani spijo mirneje. Pa ne zato, ker so kontejnerji nezakonito okupirali javne površine, kar je tudi razlog za njihovo odstranitev. Mimoidoče so motili obiskovalci, ki so si sami postregli z vsebino. Pripeljali so se v avtu s krško registracijo in v zabojnik spustili najmanjšega med sabo, ki je nato iz klavstrofobične teme ostalim podajal vrečke. Šlo je za netržno redistribucijo dobrin – nekdo zavrže odvečna oblačila, drugi jih uporabi, ker so zanj dragocena. Eni grejo v šoping v BTC, drugi v kanto za smeti. A oblačila iz teh zabojnikov so bila namenjena prodaji, izkupiček pa dobrodelnim projektom v Afriki. Prepiri, celo spopadi z mimoidočimi, ki so opazili ilegalno praznjenje, so bili neizogibni. »Cigani kradejo!« je bilo verjetno vse, kar so si tisti trenutek mislili. Nikogar ni zaskrbelo, ali je početje varno, ali se lahko kdo od poškoduje, zakaj potrebuje zavržene obleke, ali potrebuje še kaj drugega ... Ko sem bila majhna, je babica v Novem mestu odvečna oblačila dala ciganki, ki je po blokih redno hodila od vrat do vrat in s takšnim nabiralništvom skrbela za reciklažo. Kdo bi danes ciganom sploh še odprl vrata?

Saša Eržen

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 11:15  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  29. 4. 2009 - Gursky World



Da, Andreas Gursky, v tem trenutku najbolj vpliven fotograf, prodaja svoje slike za več kot tristo tisoč funtov. Hladne, na meji resničnega, fascinantne v podrobnostih in svojevrstni perspektivi. Ali so vredne tega denarja je drugo vprašanje, ki ga tukaj ne bomo rešili. Čeprav se zdijo fotografije enostavne, so zelo premišljene. Delujejo na velikem formatu, včasih celo skoraj hipnotično. Zanimiv model tale Gursky in tale simpatičen dokumentarec odpre precej novih vprašanj o fotografiji.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 15:45  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  16. 4. 2009 - Kuharija

Pred časom sem pisal o tej fotografiji in obljubil, da bom kuhal večerjo za tistega/tisto, ki bo uganil/a kako je bila fotografija narejena. In evo. Odgovor je pravilen. Tako je: kriva je bila para na objektivu.

Neznani/neznana "J." mi naj pošlje mejl na oliver afna poper.si pa se domeniva za obljubljeno kuharijo. :)

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 05:59  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  13. 4. 2009 - Youtube remixed!

OK: obljubim, da bom prihodnjič postal nekaj originalnega kar bom sam napisal. Vendar tole spodaj je več kot originalno. Kutiman genialno miksa različne Youtube videe v novo celoto. Res dobro!

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 08:32  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  08. 4. 2009 - Bi se rada peljala z Bmw-jem?



Tukaj je URADNI oglas za Ukrajinsko vojsko. Mislim, da podira vse rekorde. :)

Girl 1: Would you take us for a ride in your BMW?
BMW driver: Even to the end of the world!
Soldier: Hey, I’d like to down some vodka water, girls!
Girl 1: Just a second!
Girl 2: Where do you live?
Soldier: Right here—daytime at work, and at night in the clubs!
Girl 1: Which work?
Soldier: Contract of course!
Blonde girl: Contract? Marriage contract or what?
Girl 3: Army contract, stupid!
BMW driver: Hey, don’t you wanna ride in my car?
Girls: Forget it, take yourself for a ride!
Narrator: It’s about time for new heroes! With contract based service in the Ukrainian Armed Forces!


via

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 16:35  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  08. 4. 2009 - Uf



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 16:01  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  08. 4. 2009 - GLOBAL FLAG

Kanadska medijska fundacija Adbusters je pred meseci razpisala precej zanimiv natečaj. V njem so pozvali ustvarjalce, da pošljejo svoja videnja zastave, ki bi reprezentirala ves svet. Globalne zastave torej, ki bi nosila vsem razumljivo pozitivno sporočilo. Razpis je bil najprej zelo kritiziran, saj so v žirijo povabili same zahodnjake, med katerimi tudi ni bilo nobene ženske. Kasneje so se odločili, da bo o zmagovalcu odločila publika. Tukaj je zastava, ki je dobila največ glasov.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 13:07  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  26. 3. 2009 - d'amore se vive



mike patton vunderkind kreativnega pristopanja h glasbi in versatilni vokalist se je na podlagi strtega srca zapeljive italijanske umetnice, odločil za nov projekt poimenovan Mondo Cane/pasje življenje. Povezal se je odličnim italijanskim orkestrom Metropole Orchestra in priredil italijanske pop uspešnice iz 50. in 60.-ih. Nastal je izjemen projekt, ki si ga lahko ogledate tukaj, upamo tudi, da bo muhasti borderline umetnik držal obljubo in kmalu izdal album ter organiziral turnejo za poletje 2009.

Sara Jassim

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 12:24  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  22. 3. 2009 - ...



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 11:25  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  07. 3. 2009 - Taktične ribe

Pred dvema dnevoma sem se vrnil iz čudovite Portugalske. Večino časa sem preživel med ljudmi, na ulicah, v restavracijah in barih, veliko sem prehodil in v šarmantnih, starih ulicah zelo užival.

V Portu, drugem največjem mestu, ki je zgrajeno na hribu ob morju sem nekajkrat naletel na to gospo. Stara in gibka, se je spretno premikala po strmih ulicah in glasno opozarjala na sveže ribe, ki jih je nosila na sebi. Na prvi pogled se mi to dejanje ni zdelo tako nenavadno, kot se mi je zdelo lepo. Ko sem gospo srečal drugič, sem jo malce dlje opazoval. Ulice je poznala do potankosti, vedela je točno kje se mora ustaviti, se oglasiti in na kaj mora biti pozorna. Kot da bi vedela kdaj bo kdo v kateri hiši pozoren na njo z mislijo na pripravo svežega kosila.

Ob vsej pozornosti, ki so jo deležni novi mediji, virtualna omrežja in podobna orodja in okolja komuniciranja se mi je komunikacijska praksa gospe zdela precej bolj sofisticirana kot npr. v veliki meri komunikacijsko prazen Facebook. Gospa je del skupnosti in na nek način je tudi njen vezni člen. Dvomim, da ima svoje stranke za prijatelje a hkrati je njena komunikacija veliko bolj blizka, intimna in odprta od te, ki jo ustvarjajo najpopularnejša spletna omrežja.

Ekonomija pozornosti je v tem primeru prikrojena življenju in življenjskemu stilu ljudi. Ekonomija trga, je bolj usmerjena na ekonomijo skupnosti kot oprijemljivi, neabstraktni kategoriji kot pa na anonimen mehanizem. Skupnost z znanimi potrebami predstavlja stabilno okolje, komuniciranje pa je integrirano v tradicijo, a hkrati je izjemno fleksibilno, odzivno in mehko.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 13:28  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  19. 2. 2009 - IDILA

Ta vikend sem se končno znašel v Kopru, mojem rojstnem kraju. Super vreme, sončno, skoraj brez oblačka...In ob takih razmerah, če ni pav difuzne svetlobe...se v ozadju krajine izrišejo pobeljeni vršaci. Res imam rad ta prizor.

Takole sem stal in se razgledoval..skušal ugotoviti, kateri izmed teh špičk je Triglav, ko zagledam pred seboj gmoto železja, ki leze v moj kader z leve ritensko in se okorno preobrača v našem ozkem zalivu. Ufh, kaka banja. In nato jih zagledam še nekaj, že bolj proti Tržaškem zalivu. Madona, pa res jih je kar nekaj, teh lenih plovil.

Ujel sem zanimiv kader, ki še na vizualen način pove zgodbo, mogoče še boljše.

Med drugim je začela po spletu krožiti agitacija za podpis peticije proti izgradnji plinskih terminalov, ki so - po rusko ukrajinskih sporih - zopet postali mamljiva rešitev. Peticijo najdete tukaj.

Raje imam pogled v daljavo, kot goro smrdljivega in onesnažujočega železja, ki rine v kader!



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Rok Klemenčič ob 16:45  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  08. 2. 2009 - Pazi kako voziš!


Ko sem bila v Sarajevu sem opazila domiselno osveščevalno kampanjo, ki po celi Bosni in Hercegovini opozarja o pomenu varne vožnje. Glavni element kampanje z imenom »Pazi kako voziš!« so veliki jumbo plakati nameščeni po mestih ob glavnih cestah z napisi kot so: Uzrok ove nesreče je: »Prolazak kroz crveno!«, »Brza Vožnja!«, »Nedopušteno i rizično pretjecanje!« ipd. Pod vsak pano je postavljen razbit avtomobil, ki je imel totalko in deluje kot »inštalacija«, ki takoj pritegne pozornost, te šokira in pripravi do tega, da se zamisliš. V sklopu kampanje so predvajali radijske in TV spote, v šolah pa so s predavanji o pomembnosti varne vožnje nagovarjali mlade in bodoče voznike. Kampanja je prejela ogromno medijske pozornosti – tako v člankih citirajo svetovne statistike, da vsak dan v prometnih nesrečah po svetu strada več kot 3000 oseb, od tega 500 otrok. Kar pomeni, da vsakih 6 sekund nekdo umre ali postane invalid, medtem ko vsake 3 minute umre en otrok. Dober odziv na kampanjo je razviden iz številnih spletnih forumov, kjer posamezniki razpravljajo o kampanji, predvsem pa o svojih navadah, ko sedejo za volan.

Zanimiva stvar, ki jo je težko prezreti.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Katarina Pollak ob 10:58  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  07. 2. 2009 - "Naj bi" učinek



Razlika med fotografijo in grafičnim oblikovanjem v statičnem mediju je v tem, da fotografija predstavlja realnost bolj neposredno. Seveda je vprašanje o kakšni vrsti fotografije se pogovarjamo, a ne glede na žanr ima fotografija učinek, da tistega, ki jo gleda postavi v polje skupne imaginacije s tem, da je podoba – ker je odslikava realnega- relativno lahko povezljiva z našim življenjem. Z realnim mislim na »fizičnost« situacije, ki je fotografirana. Četudi je dejanje na fotografiji izredno in nenavadno si ga je mogoče predstavljati v realnem svetu. Prav v tem je hkrati tudi potencial fotografije: izrednost, brutalnost, nevidena lepota itd… ki jo prikaže določena fotografija je toliko bolj posebna, šokantna, intenzivna …itd, prav zaradi te družbenosti imaginacije, ki jo sproži fotografija.

V zadnjih dneh sem ponovno precej prebiral o fotografiji in na netu naletel na bizarno zgodbo o olimpijskem rekorderju- plavalcu Michaelu Phelpsu.

Plavalec, ki je osvojil največ zlatih medalj v zgodovini Olimpijskih iger in ki se osebno zavzema za strožje kontrole jemanja nedovoljenih substanc, je kot kaže fotografija, kadil marihuano. Fotografija je hitro zaokrožila svet, povzročila ogromen škandal in domnevno zgražanje deset tisočev nadobudnih mladih plavalcev, ki jim je Phelps vzor itd…

Phelps se je kmalu opravičil in priznal napako ter povedal, da se bo iz napake tudi naučil.

A v čem je resnično problem? Da je športnik njegovega formata skrenil na kriva pota, ker je kadil marihuano je precej komična misel. Prav tako, da bi ta fotografija vplivala na njegove oboževalce, ki bi ga začeli posnemati. A prav skrb za duh športa, zdravje mladine in moralne vrednote so bili največkrat napisani argumenti v medijski gonji proti Michalu Phelpsu.

Glavna težava so seveda sponzorji, Kellogs se je že odzval in ne bo podaljšal sponzorske pogodbe, ki plavalcu poteče konec tega februarja. Drugi sponzorji še razmišljajo in čakajo v katero smer se bo razvila moralna panika, ki so jo povzročili mediji. Pri skupni vrednosti 100 milijonov dolarjev sponzorstev je to seveda resna stvar.

Bolj kot prikaz tega kak vpliv fotografija resnično ima, je ta fotografija dokaz vpliva, ki bi ga fotografija naj imela. Seveda s pomočjo umestitve v specifičen kontekst, v tem primeru v množične medije.

Zavedajoč tega, je Obamova sosošolka Lisa Jack med predsedniško kampanjo v sefu skrivala spodnjo fotografijo, ki jo je napravila, ko sta oba hodila na Occidental College. Obama sicer kadi cigareto, a kadi jo kot bi kadil joint.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 18:55  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  29. 1. 2009 - Prekerno umetniško delo

Država je škrt umetniški mecen. Svobodni samostojni umetniški poklici so vse prej kot svobodni. V večini primerov so zamejeni z nesvobodo v smislu negotovega, občasnega projektnega dela in primeža finančne nezmožnosti. Prakticiranje umetnost, ki naj bi predstavljala največji privilegij in osebno izpolnitev, se prej kaže kot zablojena, neproduktivna dejavnost, ki ničemur ne koristi, še najmanj pa stanju na bančnem računu. In umetniški delovnih ne pozna vikendov in dopustov. V času množičnih odpuščanj je svobodnjakom prizanesen vsaj ta udarec – so že dolgo na »svobodi«.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Anita Ivačič ob 11:54  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  22. 1. 2009 - Zoe na obisku pri nas

Te dni je pri nas v studiu na obisku Zoe Romano. Italijanka iz Milana s katero skupaj vzpostavljamo nov Poprov mednarodni projekt. Tokrat se podajamo na področje mode. Trenutno razvijamo koncept celostnega modela odprtokodne blagovne znamke in njene implementacije. Če bo šlo vse po sreči se bomo naslednji dve leti ukvarjali s tem izredno zanimivim projektom.

Zoe je s fantom Alexom pred leti začela pomemben projekt Mayday. Po nekaj letih se ga je lani v večih evropskih mestih udeležilo več kot 50 000 ljudi!!!

Zoe pa ni le izredno ustvarjalna oseba in ena boljših komunikatork, ki smo jih srečali- je tudi izvrsta kuharica in mojstrica italijanske kuhinje. ;))

Še to- če se sprašujete kako sem uspel napraviti fotografijo s takšnim efektom : tistemu, ki ugane kuham večerje en cel teden.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 21:26  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  18. 1. 2009 - It's important where you take things...

Tole mi je pravkar poslal prijatelj sociolog Nikola Janović. Čudovit, poetičen opis koncepta svobodne kulture ustvarjanja. Hvala amigo!

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 21:36  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  13. 1. 2009 - Oglaševanje v Vietnamu

Mojca, ki nam je poslala te slike iz prestolnice Vietnama pravi, da so ti oglasi vsepovsod. Lokalni taksisti zagotavljajo, da se nanje bojda nihče ne odzove. V to nisem čisto prepričan a, če ne drugega so grafično estetski. Zanimivo je to, da imajo neko standardizirano formo, čeprav se zdi, da niso na stenah, ki bi bile namenjene tovrstnemu oglaševanju. Hecno...

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 21:37  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  05. 1. 2009 - Bogastvo vokabularja ne pozna krize

Ob prehodih v nova leta delamo različne obračune. Eden zame bolj zanimivih je pregled najbolj uporabljenih besed in novih skovank Laboratorija za korpus slovenskega jezika pri ZRC SAZU, ki se ukvarja z bogastvom in fleksibilnostjo slovenskega jezika.

Ker vse oz. vsakdo, o čemer oz. o komer teče beseda, obstoja na takšen ali drugačen način, glagol »biti« predstavlja 17 odstotkov vsega ubesedenega. V luči menedžerskih prevzemov in netransparentnih finančnih transakcij se je v slovenskem jeziku v preteklem letu precej pogosteje uporabljala beseda tajkun in se pojavljala v menda 27 izpeljankah, kot npr. tajkunizacija, potajkuniti, tajkunstvo ipd. Laični javnosti doslej nepoznani kvarki, hadronski trkalnik, pospeševalnik, Patrie in podobne družbeno-kontekstualne besede so zarisovale meje našega sveta v 2008.

V razpravah okoli zelo branega Schlinkovega Bralca pa sem odkrila tenkočutno in močno besedo »serendipity«, ki označuje srečna, naključna odkritja in verjetje, da bo vse še dobro. Lahko pa namesto v slovenščini trdo zveneče »serendipnosti«ostanemo kar pri dobri, stari intuiciji.

Za zaljubljene v jezik in tvorce sodobnih, relevantnih skovank je tu še zanimiva stran z neodvisnim izborom najboljših besed sicer v angleškem jeziku.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Anita Ivačič ob 09:57  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  28. 12. 2008 - Bilboardi na Tajskem

Pred nekaj tedni nam je pisala arhitektka in oblikovalka Mojca Bizjak. Odzvala se je na naš oglas- Poper se namreč širi in zato iščemo strokovnjake iz različnih področji, da se nam pridružijo. Mojca je trenutno na šestmesečnem potovanju po Aziji in trenutno križari po Tajski. Izmenjala sva si par prijaznih mejlov in se dogovorila, da se o možnem sodelovanju pogovarjamo po njeni vrnitvi. V enem izmed dopisovanj sem Mojci predlagal, da za naš blog napiše kaj o oblikovanju/komuniciranju, kot ga doživlja na svoji poti. Tole sem danes prejel po mejlu:

Na glavni avtocesti od Bangkoka proti Chiang Maiju je ob cesti opaziti precej plakatov. Večina jih napisanih na roko in improvizirano postavljenih ob cesto, a vsake toliko, predvsem na začetku in koncu mest, se pojavi ogromen bilboard. V tej vizualno bogati deželi bi človek pričakoval, da bodo tudi plakati barviti in vizualno atraktivni, a v resnici je situacija takšna (in ne, tole ni izbor, takole izgleda približno 70% bilboardov):

... pravzaprav vzamem besedo nazaj - osebno so mi tile bilboardi precej bolj vizualno zanimivi kot tisti, ki smo jih vajeni iz naših cest! Mojca Bizjak

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 13:28  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  25. 12. 2008 - The Ufo Has Landed

Včeraj, za božič, sem v dar dobil nov cd Ry Cooderja. Kitarist, katerega glasbo obožujem od kar sem pred kakšnimi desetimi leti slišal album Boomer' Story, je izjemno zaznamoval glasbo zadnjih nekaj desetletji. Širšemu občinstvu je postal znan relativno pozno z albumom Buena Vista Social Club, po njem pa je neumorno nadaljeval in posnel še tri izjemne in raznolike studijske plošče med katerimi mi je najljubša genialna Chavez Ravine.

The Ufo Has Landed je Cooderjeva prva antologija in zajema pesmi, ki so nastajale v desetletjih njegove kariere. Spodnja Maria Elena, je bila prvič izdana leta 72 na albumu Boomer's Story- tukaj v posebni izvedbi.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 12:51  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  18. 12. 2008 - projekt TUDI JAZ

Jeseni smo začeli sodelovati pri projektu Tudi jaz, ki sta ga zasnovali dve društvi– Focus in Humanitas kot glavna partnerja ter nekaj drugih pri podpori različnih tematskih sklopih. Tudi jaz je projekt (financiran pretežno s sredstvi Evropskega sklada), ki skuša spodbuditi predvsem slovensko javnost k bolj trajnostnemu načinu življenja. Odpira problematiko potrošnje, okoljske ozaveščenosti in drugih „velikih“ malenkosti. Projekt ima za razliko od drugih, na prvi pogled podobnih iniciativ, ki v svojih majhcenih krikcih ponavadi preslišane v širši javnosti, dokaj jasno določene ciljne skupine, na katere usmerja svoje impulze. Skuša ciljati na mnenjske vodje, se pravi na izobraževanja učiteljev v šolah, preko krepitve in izobraževanja nevladnih organizacij ter vključevanja državnih inštitucij, da bi na njih rasla zavest trajnostnega razvoja, ki bi jo kasneje širili v svojih vplivanjskih krogih.

Pri projektu smo sodelovali kot načrtovalci in oblikovalci različnih komunikacijskih orodij: spletne strani www.tudijaz.org, ki služi kot oglasna deska projekta, center osveščanja in tudi kot odskočna deska do nadaljnjih informacij z drugih virov.

Projekt vključuje tudi vsesplošno kampanjo, namenjeno splošni javnosti, ki se na nomadski način premika kjer sta voda in hrana - beri ljudje. Prav zato so ta del akcije poimenovali Nomadska šola. Za ta namen smo jim pripravili priročno knjižico, kjer interesenti dobijo osnovne informacije o projektu in obilo napotkov za "prešaltanje" na družbi in okolju manj uničujoče delovanje preko vsakodnevnih opravil.

Poleg tega smo zasnovali in oblikovali novo glasilo Etični potrošnik, ki je pred kratkim izšlo v nakladi 2000 izvodov. Dobi se ga na različnih info točkah, tukaj ga pa lahko prelistate v pdf obliki. Naslednja številka bo ugledala luč sveta nekje spomladi in upamo, da ne bo zadnja.

Pri snovanju in oblikovanju tiskovin nas je gnala želja, da bi bili čimbolj ekološki. Obe publikaciji sta bili natisnjeni na zelo dobrem, 100% recikliranem papirju Cyclus Dalum. Notranjost Etičnega potrošnika je oblikovana s kombinacijo le dveh tiskarskih barv, za ovitek pa smo ohranili tisk v fullcolor varianti.

Splošna knjižica formata A6, ki je izšla prav tako v 2000 izvodih, pa ima še eno zanimivost. Da bi naredili knjižico vizualno bolj zanimivo, smo si zamislili izsek v obliki govornega oblačka, ki ga uporabljamo kot spremljevalni element v CGP-ju celtonega projekta. Oblikovanih ostankov seveda nismo zavrgli, ampak smo jih spremenili v male vizitke „flajerčke“ z različnimi citati in URL -naslovom, ki se jih tako širi po komunikacijskih vozliščih. Nastalo jih je cca 14000! Proces izdelave je bil nekoliko dražji, vendar smo s tem dobili še eno komunikacijsko orodje.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Rok Klemenčič ob 12:32  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  16. 12. 2008 - XXX PORN XXX



Video je naslovljen z eksplicitnim naslovom in naložen na Youtube. V pravem trenutku videa je vnešena slika ženske iz neke pornografske scene. Ta slika se zato prikaže kot naslovnica videa. Kot vse kaže gre za nek pornografski filmček zato si ta film ogleda več kot sto miljonov gledalcev! A v filmu ni pornografije, sporočilo je popolnoma drugo. Fantastičen primer medijskega virusa, ki je narejen praktično brez budžeta. Tukaj še v originalnem kontekstu.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 21:50  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  14. 12. 2008 - Alain in W_land

V pripravah na naš nov projekt W_land nas je iz Hambura prišel obiskat Alain. Star frend, eden vodilnih nemških blogerjev, ustanovitelj medijske fundacije Rebelart in urednik pri največji evropski reviji za umetnost: Art magazin.

Alain bo kurator umetniške galerije, ki bo združevala fizično z virtualnim in globalno z lokalnim. V osnovi gre za princip "locative media" in nov način odpiranja javnega prostora.

Trg sredi Ljubljane bomo spremenili v interaktivni prostor. Čeprav imamo koncept projekta precej razdelan nam dolgoročne možnosti takšnega projekta še niso povsem jasne. Vendar prav zato gre. Če bo trg resnično postal prostor umetnosti, eksperimenta, druženja in povezovanja, bo rezultat organski in zato ga niti ne želimo v celoti napovedati. Gre nam predvsem za vzpostavitev okolje specifičnega procesa in ne končnega stanja. Koncept kreativnega mesta si namreč razlagamo predvsem kot kulturno in družbeno paradigmo. Več vsekakor kmalu.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 21:49  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  28. 11. 2008 - Besede, internet, države in kraji

Če želite videt katere države največkrat preko Googla iščejo besedo Poper, potem kliknite tukaj.

Tukaj pa lahko vidite od kod prihajajo iskalci besede "communication". Mislim, da boste v obeh primerih presenečeni.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 09:42  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  26. 11. 2008 - Stickeraward



Prvi mednarodni "Stickeraward" je v parih letih zrasel v največji festival nalepk na svetu. Festivalska spletna stran baje predstavlja tudi največji arhiv teh krasnih medijev. O tekmovanjih na področju komuniciranja imam sicer precej slabo mnenje, zato se praviloma ne odzivam na povabila v žirije. Stickeraward pa je zame vsako leto izredno zanimiv, saj gre za neinstitucionalizirano medijsko produkcijo taktične narave, ki je v približno zadnjih petih letih izredno razširila svojo kreativno imaginacijo. Do letos. Ko sem letos ocenjeval dela sem ugotavljal, da je razen nekaj res izvrstnih, večina del slabih tako v konceptu kot v izvedbi. Razlog za to je najbrž v tem, da je street art postal še ena izmed prostočasnih rekreacij, ki jo veliko ljudi izvaja "za štos" in "na pol". Tisti virtuozi tovrstnega komuniciranja pa so se umaknili iz bolj množičnih scen. Vprašanje je kam?

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 18:39  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  17. 11. 2008 - one man band

Čez vikend sem naletela na ta video in prav rada bi videla tega talenta v živo, saj si res težko predstavljam, kako je možno proizvesti ves ta "sound" samo s flavto in glasom. Noro!



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Katarina Pollak ob 21:42  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  09. 11. 2008 - 4. November 2008



Via

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 09:48  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  27. 10. 2008 - MOJIH PRVIH 21 KM

Eni pravijo, da kompenziramo. Drugi, da smo zapadli v novodobno manijo biti in ostati mladosten, gibek, lepe postave. Tretji spet, da je športanje še ena modna muha, da množice zahajajo v trgovine in nabavljajo nova draga športna oblačila in copate – ve se, da je večina proizvedenih v azijskih »sweatshopih« v mizernih delovnih pogojih. Na enem delu sveta se mučijo za preživetje, da se mi na drugi, ekonomsko razviti strani, prostovoljno mučimo na tekaških preizkušnjah. Eni zato, da sebi in drugim dokažejo, kako hitri in neulovljivi so, drugi, da telo poženejo v višjo prestavo in se družijo. Tisti, ki na tekih prejemalo nagrade, seveda niso v tekaškem plemenu rekreativcev.

 

V nedeljo je potekal 13. Ljubljanski maraton – kar se mene tiče, pa prvič. Pred startom sem doživljala podobne pozitivne in močne občutke kot na množičnih zabavah z elektronsko glasbo. Učinek je zelo podoben: nepregledna množica, obilo adrenalina, vsesplošno vznemirjenje in energija, ki čaka na pok, da se sprosti. In potem se začne, vsak v svojem repetitivnem ritmu. Čeprav nihče ne more proge preteči namesto tebe, ne tečeš sam. Medsebojno vzpodbujanje te žene naprej. In seveda želja, da bi sam sebi dokazal, da zmoreš. In tečeš in tečeš in si vse bližje cilju. Na cilju pa te preplavi navdušenost, ekstaza. Organizem je nabit s hormonom sreče, endorfinom. Ravno želja po ponovnem občutenju sreče je odgovor fiziološke narave, zakaj pri ljudeh, ki enkrat pretečejo maraton, to navadno postane vseživljenjska okupacija. Šport je po tej definicija dobra droga, ki zasvaja.

 

Ves čas pa te spremljajo tudi nepregledna vrsta sponzorskih sporočil. Še sam postaneš mobilni oglas za Najboljšega soseda. Za tekači ostaja črta plastičnih kozarčkov in plastenk. Sicer je Snaga Ljubljana z rumenimi zabojniki skušala opozoriti na ločevanje bio in plastičnih odpadkov, a so ti zabojniki, žal, večinoma ostali prazni. Kupi smeti pa povsod drugje. Vsaj center Ljubljane je bil za nekaj ur osvobojen prometa. Tako tiha in spokojna se mi je zdela.

 

Za na konec: iskala sem pravično in okolju prijazno proizvedene tekaške čevlje, a zaradi odsotnosti ponudbe zaenkrat ostajam pri družbeno neodgovorni blagovni znamki. Če ste sami pred izbiro, morda namig za eko nakup. 



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Anita Ivačič ob 15:35  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  20. 10. 2008 - Golf in astronavt



Še malo pa začnemo z novim projektom. Za zdaj vam lahko izdam samo ime : W_land. Že več kot leto ga pripravljamo skupaj z našim sodelovcem iz Hamburga. Alain Bieber je sicer urednik pri največji evropski reviji za umetnost Art magazin. Zgornji video pa je iz njegovega bloga, ki bo tudi vas vsakič znova inspiriral.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 09:00  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  17. 10. 2008 - Ivan Serpentinšek ozvočuje

Ivan serpentinsek ozvocuje


Tale link sem pravkar dobil od Sare iz Pariza. Prvič sem videl video posnetek tovrstne radijske oddaje in sem navdušen. Zelo talentirani fantje, res, svaka čast!

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 12:28  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  10. 10. 2008 - Spremeni me

" Kaj se zgodi, ko človek, ki zna prodati vse, tudi iluzije, in je za to tudi nečloveško plačan, spozna, da ne more kupiti tistega, kar potrebuje – pa ne večnega življenja, ampak občutka, da dela prav?......" je zapisano na zadnji strani novega romana Spremeni me Andreja Blatnika (www.andrejblatnik.com), ki mi ga je Andrej dal v branje še v obliki rokopisa, da bi mu povedala svoje mnenje. Še posebej ga je zanimalo, če je morda kje udaril mimo na področju oglaševanju in biznisa.

Knjiga odpira vrsto pomembnih intimnih in družbenih vprašanj in težkih dvomov, a tu bom opozorila predvsem na svet oglaševanja. Glavni junak je (ex) uspešen oglaševalec, ki se sooča (med drugim) s totalnim nesmislom svojega početja in absurdi družbe, v kateri vlada oglaševanje in kjer so vsa dejanja in odnosi sponzorirani. Blatnik z izjemno pronicljivostjo in globlje kot insajderskim poznavanjem suvereno, analitično, hladno in precizno opisuje svet oglaševanja in vso njegovo sprevrženost tako iz notranje in kot zunanje perspektive. Kot mojster besede in z lahkotnostjo nekoga, ki vidi in napoveduje smeri dogajanja, niza v pripovedi propagandne slogane, ki bi za najboljše agencijske kopirajterje pomenili kronske izdelke kariere. Skoraj mimogrede navrže, da bi lahko bila vojna eden od najbolj perspektivnih oglaševalskih akauntov v prihodnosti, kar me zadane kot grozljiva, a skrajno verjetna in lucidna zamisel.

V knjigi mrgoli še mnogo drugih aluzij na oglaševanje in vse prisoten brending, trženje, na ljudi, ki tu delujejo, na njihovo odtujenost, banalnost in izpraznjenost, a tudi na sicer redke intimne dvome in ambivalence. Hkrati vleče popolno paralelo s svetom, ki ga pomagajo izgrajevati. Dogajanje je umeščeno v bližnjo prihodnost, moj občutek med branjem pa je, da se vse dogaja tu in sedaj

V Čajnici sem Andreju čestitala za odličen roman. Napak ali napačnih, pretirano črnogledih napovedi prihodnosti, v tekstu, kljub prizadevanjem, nisem našla.

Andrej mi je zaupal, da je tudi sam bil daleč nekoč nekaj tednov ali mesecev kopirajter v neki agenciji. In za vedno odšel.

V nekaj mesecih po izdaji nisem zasledila niti najmanjše omembe knjige v svetu biznisa, kaj šele oglaševanja.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 11:17  |  Permalink  |  Komentarji (2)


  01. 10. 2008 - Googol

10,​000,000,000,​000,000,000,​000,000,000,​000,000,000,​000,000,000,​000,000,000,​000,000,000,​000,000,000,​000,000,000,​000,000,000,​000,000,000

Pred dnevi je Google objavil projekt Deset na sto, katerega namen je vzpodbuditi inovatorstvo na svetovni ravni - predvsem išćejo ideje, ki bi čimvečjemu številu ljudi izboljšale življenje.

Sodelovanje je odprto prav vsem, ki uspejo do dvajsetega oktobra letos dobiti briljantno idejo in jo sporoćiti Googlu. Če je ideja dovolj dobra inovator prejme deset milijonov dolarjev v pomoč izvedbi le-te in le upamo lahko, da bo google pri izbiranju idej boljši od patentnih uradov po vsem svetu.

Vprašanje pa je pod kakšnimi pogoji bo google podaril ta kupček denarja, težko si namreč predstavljam, da bi ga kar podarili in ne zahtevali česarkoli v zameno, saj se gre googlu v končni fazi predvsem za dobiček, pomoč ljudem je le stranski učinek. Vse skupaj je verjetno zelo podobno njihovi obljubi nekaj milijard dolarjev revni afriki za postavitev poceni internetnega omrežja. Res da bodo s tem marsikomu pomagali, ampak v bistvu se jim gre za povečanje števila uporabnikov za nekaj milijonov ljud - genialno.

Všeč mi je, da bo končni krog izbiranja idej potekal javno in tako google ne bo izbral ideje, ki bi mu prinesla največ dobička ampak bo res izbrana ideja, ki bo pomagala veliko ljudem. Sumljivo pa je, da lahko ideje oddajajo samo posamezniki in ne podjetja. Mar zato, ker je posameznika lažje prepričati naj idejo proda?

Kakorkoli, ideje že iščem.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Jaka Sivec ob 16:49  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  22. 9. 2008 - Vse najboljše RTV za Abrahama

V ČB časih so bile TV špice še v negibljivi verziji – t.im. telop, ki je bil preprost karton s sporočilom, ki se ga je postavilo pred kamero. Božo Kos je avtor nekaterih najbolj znanih grafičnih podob, ki pa jih v času digitalizacije ne srečamo več.

 

Posebne občutke, še posebej zaradi spremljajoče himne, je priklical napis EUROVISION. Takrat smo vedeli, da se dogaja nekaj zelo pomembnega, celo večjega, kot je naša YU. In smo prikovani čakali na prenos. Spominjam se smučarskih in drugih tekem, pa popevkarske Evrovizije, ki je v tistih časih dala redki vpogled v »bajno« scenografijo Z.

 

Skupen element špice dnevnika takrat in danes lahko prepoznamo v obli, globalnosti.  Vsebinsko pa je v socializmu preveval čisto druge vrste ton: optimizem in pozitivne novice.

 

Glede na to, kako zasičeni smo z gibanjem, dinamiko neulovljivih in zato tudi težko zapomljivih podob, bi prav rada spet kdaj obsedela pred umirjenim, skoraj praznim zaslonom.

 

Zanimiva študija o televizijski grafiki, ki mi je dala misliti in pisati.

 



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Anita Ivačič ob 10:52  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  10. 9. 2008 - BLOG anketa

Moj cimer Andrej Skaza piše raziskavo o blogu za svojo diplomsko nalogo na IAM (Inštuitut in Akademija za multimedije).

Njegova osnovna vodila:
“Predvidevam, da se struktura bloga (oblika, grafični elementi, barve), izbira njegovih tem (politika, gospodarstvo, literatura) in način komuniciranja z občinstvom razlikuje glede na samo identiteto blogerja – spol. V ta namen sem za diplomsko nalogo sestavil krajšo anketo s 24 vprašanji, ki bi pomagala razjasniti to veliko skrivnost”.

Z izpolnitvijo kratke ankete, ki jo najdeš tukaj, boš pripomogel/pripomogla k večji uspešnosti njegove raziskave. Ne vzame več kot nekaj minutk.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Rok Klemenčič ob 00:46  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  26. 8. 2008 - OSVEŠČENE ŽIVALCE

Že nekaj časa po mailih in facebooku krožijo filmčki, ki nas spodbujajo k bolj ekološkemu ravnanju v vsakodnevnih situacijah. Zaradi svoje preprostosti in prisrčnosti se kampanja »The Animals Save the Planet« uspešno širi in očitno je, da je pritegnila kar veliko pozornosti. Upam, da bo dosegla svoj namen in prepričala, če že ne množice, pa vsaj peščico, da se zamislili in spremeni vsakdanjo prakso.
Ekološka osveščenost se začne pri banalnih opravilih!







 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Katarina Pollak ob 10:09  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  19. 8. 2008 - Beck- glasbeni genij

Čeprav obožujem veliko različne glasbe sta zame do sedaj bila resnična genija le Bob Dylan in Johny Cash. Na moji osebni lestvici se jima je sedaj pridružil še Beck. Če kdo je prav Beck v zadnjem desetletju najbolje prenesel večne kvalitete tradicionalnih korenin bluesa in folka v današnji čas in napravil ekletično in izjemno inteligentno mešanico, ki kolikor je enostavna hkrati zaobjame izjemno veliko plati človeške eksistence. Beck je mlad in ima še veliko pred sabo. Njegov impresivni in raznoliki opus pa nas lahko navdaja z velikimi pričakovanji in veseljem v prihodnosti. Spodaj sta dve pesmi. Prva Sissyneck je posnetek v živo in je iz njegovega drugega albuma Odelay, Orphants pa je video iz zadnjega albuma: Modern Guilt.





 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 10:48  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  11. 8. 2008 - Življenje v oblaku

Google ponuja vedno več spletnih aplikacij, ki nam pomagajo pri opravilih za katera smo ponavadi kupovali drago programsko opremo in zanje zapravljali vedno več denarja. Začelo se je s pošto, nadaljevalo s koledarji ter celo urejanji besedil in tabel.

Ravno zaradi preprostosti uporabe, zastonjskega dostopa in preproste možnosti dostopanja podatkov na več računalnikih se vse več ljudi odloča za seljenje svojih opravil v Oblak. Počasi a sigurno jim (nam) se nam je google prikradel za hrbet in zavzel naša življenja. Seveda google vsi ljubimo in tudi tisti nekateri, ki se začenjamo zavedati nevarnosti, smo utišani: "Ah ne bluzi, google je zakon!" nam vsi zapovedujejo.

Ampak spomniti se moramo, da se je pred časom, recimo slabih dvajset let nazaj, podobno dogajalo na področju namiznega računalništva. Vse več ljudi je uporabljalo Microsoftove rešitve namesto drugih alternativ in počasi je Microsoft prevzel naša življenja. Sedaj pa, ko se je večina nenadoma zavedla v kaj so padli, se vsi burno otepajo posledic svojih napak. Urejanje dokumentov beži drugam (recimo Openoffice in GoogleApps), marsikatero veliko podjetje išče popolne alternative Microsoftovem monopolu. Problem je postal tako velik, da se celo Bob Sutor, vodilni mož IBM-ove open source iniciative, pritožuje nad pomanjkanjem programskih alternativ dragih monopolističnih rešitev

Spuščamo se torej po nevarni poti, ki se, upajmo, ne bo končala nesrečno in bo Google ostal zvest svojim obljubam ter poskrbel za naše dobro. Spomnimo pa se, da je podoben princip delovanja že nekoč v preteklosti obstajal. Se mar še kdo spomni starih mainframov v kombinaciji z neumnimi terminali iz osemdesetih? Saj veste, firma je v kleti imela ogromen računalnik, ki je opravljal z vsemi dokumenti, vsem računanjem in drugimi procesi, terminali pa so vse skupaj le prikazovali ... zveni znano?

Mogoče zveni znano, ker se tega še spomnite, mogoče pa le, ker ste se zavedli, da je Googlova paradigma enaka. Vse svoje dokumente ipd. imate spravljene varno na Googlovih strežnikih vaš računalnik pa je le še neumen ekran/tipkovnica, ki strežniku pošilja ukaze in prikazuje rezultate. Ta način dela je bil v preteklosti opuščen kot preokoren, mogoče pa bo po novem kaj drugače. Bomo videli.

PS: priloženi sta sliki starodobnega mainframe-a in modernega google datacentra.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Jaka Sivec ob 13:26  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  09. 8. 2008 - POGLED IN PODOBA MEDIJEV-PRIMER OBAME

Blog Bagnewsnotes" sem prvič srečal, ko je bil prijavljen v Memefestovo kategorijo Beyond... To je bilo leta 2003. Od takrat dalje sem nekaj časa redno spremljal lucidne analize medijskih vizualnih tekstov, osredotočenih predvsem na ameriško politiko. Pisec dr. Michael Shaw, sicer klinični psiholog, je vmes uspel k sodelovanju navdušiti in mobilizirati mrežo izvrstnih foto reporterjev iz vsega sveta, pridobil množično in stalno bralstvo, Bagnewsnotes pa je postal eden najbolj obiskanih in vodilnih blogov, ki se ukvarjajo z dekonstrukcijo političnih reprezentacij na spletu. Michaela sem leta 2005 povabil v Memefestovo žirijo. Takrat sem lahko spremljal kako so posamezni uspešni blogerji poskušali ustvariti recipročni odnos s svojimi bralci, ki bi piscem omogočal določeno finančno kompenzacijo za svoje delo. Michaleu je to v veliki meri uspelo. Tovrsten vsakodnevni input iz leta v leto sicer ne bi bil mogoč.

Včeraj sem po dolgem času spet prebiral Bagnews. Spodnja analiza reprezentacij Obame se mi zdi še posebej relevantna. Škoda, da pri nas nimamo blogerja, ki bi lahko tako natančno seciral vizualne reprezentacije slovenske politične propagande v času prihajajočih volitev!


In looking at the fearful or polarized treatment of Obama, it breaks down into three categories:

>> Obama as “Other.”

>> Obama as racial stereotype

>>And third, in descending order: Obama as shadow figure; Obama as man with a covert, anti-American agenda; Obama as Machiavellian mastermind; and Obama as closet Muslim and even Islamic Manchurian candidate.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 08:49  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  30. 7. 2008 - OI - PRENOS S CENZORSKO ZAKASNITVIJO

Nestrpnost pred začetkom Olimpijskih iger v Pekingu se stopnjuje. Kitajska vlada je menda naredila vse za največje, najatraktivnejše in tudi najbolj gledane OI vseh časov. OI ni le povezovalni globalni element, ki naj bi svetu prinesel mir in razumevanje – tudi Stari Grki so med igrami ustavili vojne –, temveč predvsem velika zaslužkarska priložnost tako za lokalne gradbince, ki menda delajo brez na Zahodu veljavnih socialno-varnostnih standardov, pa verjetno tudi brez gradbenih in okoljskih dovoljenj, da o soglasju lokalnega prebivalstva sloh ne govorimo; zaslužili bodo sponzorji, oglaševalci, turistični delavci, izdelovalci kičastih spominkov in prodajalci fast fooda pa še že kdo.

Kitajska pa je OI 2008 bolj kot za zunanjo potrditev svoje veličastnosti, mogočnosti, napredka in načelno tudi na ravni spoštovanja človekovih pravic ipd., izkoristila za notranjo učvrstitev, dvig patriotizma in okrepitev nacionalnega ponosa kitajskega človeka-zelo verjetno člana komunistične zveze. Kitajska se je dokončno konstituirala kot moderna država. Naraščajoči delež srednjega sloja Kitajcev, ki na lastni koži občutijo izboljšanje ekonomskega stanja, ponovno oz. zdaj resnično verjamejo v projekt Ljudske republike Kitajske in komunistično partijo, ki »dela za ljudi«. Vse, ki v projekt dvomijo in dvom javno razglašajo, čakajo rešetke.

Kitajska oblast vidi v medijih »sovražne sile«, kot se je izrazil predsednik Hu Jintao, zato so vsi mediji pod strogim nadzorom cenzorjev, javne in »cyber« policije. Kitajska je še vedno črna internetna luknja. Oblast blokira dostop do več tisoč spletnih naslovov, po ključnih besedah filtrira vsebine forumov, blogov in video strani in blokira in tudi zapira vse, ki so »subverzivni«. Trenutno naj bi bilo zaprtih okoli 30 obrekljivih novinarjev in 50 uporabnikov interneta.  

Sicer v imenu svobode govora za tuje novinarje takšna represija ne velja, a tudi za njih je tema človekovih pravic tabu ter meje Tibeta in Xinjianga zaprte. Da bi bila Kitajska popolnoma »pripravljena na Zahod«; beri: pozivi za osvoboditev Tibeta, spoštovanje človekovih pravic, ukinitev smrtne kazni ipd.; bo tudi prenos v živo potekal s »tehnično zakasnitvijo« 20 do 30 sekund. Vsi gverilski poskusi so torej že v naprej onemogočeni.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Anita Ivačič ob 10:02  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  23. 7. 2008 - EKOLOŠKO GRAFIČNO OBLIKOVANJE


Papir je eden glavnih nosilcev informacij. Informacijska revolucija zaenkrat še ni odpravila tiskovin, kot so nekateri napovedovali. Ravno obratno, tiskovin je vedno več. Papirna industrija je tako postala ena najbolj onesnažujočih industrijskih panog na svetu – v ZDA in Kanadi je celo na tretjem mestu. Posledice proizvodnje papirja se kažejo na različnih ravneh:
- Onesnaževanje voda: papirna industrija je največji porabnik vode na pridobljeno enoto. V vodo se izpuščajo toksične odplake (klor – uporablja se ga za beljenje papirja, dioksini, itd.)
- Onesnaževanje zraka: eden od načinov pridobivanja papirja je kuhanje osnove za katero porabljajo fosilna goriva; med procesom izdelave paprine pulpe se ustvari ogromno odpadka, ki ga kasneje kurijo,
- onesnaževanje tal
- paprina industrija je tretji največji porabnik fosilnih goriv na svetu!

Kje je na tem mestu grafično oblikovanje in grafični oblikovalec? Tiskovine so ena osnovnejših preokupacij grafičnega oblikovalca. On je tisti, ki določi vrsto papirja, izbor barv, dodatnih lepotnih efektov, itd. AIGA je tako leta 2003 izdala tole knjižico: Print Design and Environmental Responsibility, ki ni edina s tovrstno vsebino (na netu je dostopna v pdf obliki)! V enem odstavku pisec omeni, da v času, ko je pisal besedilo, v iskalniku Google ni našel niti enega zadetka na iskalno geslo „sustainable print design". Danes jih je že nekaj več. Ker me tematika zelo zanima, sem iz firbca poskusil v Google vtipkati tole frazo v slovenskem jeziku. OK, izbral sem geslo, ki še širše zajame obravnavano tematiko: »ekološko grafično oblikovanje«. Niti enega zadetka! Poskusil sem še »eko grafično oblikovanje«, rezultat: 0. Pa »ekološki tisk«, »eko tisk«, zopet nič. Slovenski prostor je očitno še gluh in slep za tako pomembno področje. kot je: ekološko grafično oblikovanje, grafično oblikovanje za trajnostni razvoj, ekološki tisk,…

Skrajni čas je že, da se tudi grafično oblikovanje zave svojega doprinosa k onesnaževanju okolja. Skrajni čas je, da se ta vidik vkomponira v sam biznis: v sodelovanje z naročniki, v izbiri primernih tiskarn in nenazadnje v sam kreativni proces.


 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Rok Klemenčič ob 00:04  |  Permalink  |  Komentarji (4)


  11. 7. 2008 - ANA DESETNICA

Spet so minili moji najljubši dnevi v Ljubljani – ko traja festival Ana Desetnica. Ko mesto zaživi, ker ga naselijo umetniki z vsega sveta in ulice spremenijo v oder, ki prav vsakemu mimoidočemu vsaj za trenutek preusmeri pozornost in v njem vzbudi zanimanje.

Gre za mix umetnosti, kjer se gledališče prepleta z glasbo in pantomimo, akrobatika s plesom, žongliranje s poezijo in seveda vse med seboj. Ker se vse odvija na prostem so v zgodbe vključeni razni nepričakovani elementi, kar v gledalcu ustvari občutek spontanosti. Poleg tega pa se s prostorom in časom spreminja tudi sama predstava, tako da ta nikoli ni povsem ista, četudi jo gledaš drugič ali tretjič.

Pri festivalu mi je najbolj všeč prav koncept odprtosti, kjer se igralci mešajo z občinstvom in občinstvo z igralci, saj se v vsakem trenutku lahko zgodi, da kot gledalec postaneš del nastopajočih. Ker se predstave odvijajo na ulici, vključujejo tako tiste, ki so tja prišli z namenom, kot tudi tiste, ki so se tam znašli po naključju in nikoli ne prestopijo vrat gledališča. Festival predstavlja nasprotje elitistični umetnosti in združuje popolnoma različne profile ljudi in prav vse generacije.

Tu je nekaj utrinkov s predstav, ki pa žal ne morejo pričarati vzdušja, ki je tiste dni prevevalo središče mesta.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Katarina Pollak ob 13:15  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  02. 7. 2008 - LO-FI FOTOGRAFIJA

Pred kratkim sem se navdušil nad plastično kamero z imenom Diana. Gre za remake kamere, ki so jo izdelovali v šestdesetih in po kateri je nastala skovanka Toy camera. Takrat so jo prodajali za en dolar in ker kljub temu ni postala prodajna uspešnica so jo delili kot darilo k drugim prodajnim artiklom.

Posebnost kamere je njena plastična leča in zaradi poceni proizvodnje tudi "nepravilnosti" v celotnem mehanizmu, ki povzroča posebne vizualne efekte pri fotografijah. Ponavadi so malce zamegljene, barve pa so retro, mehke in prelivajoče, robovi pa zaobljeni, posebej neostri in odvisno kako vešči ste z menjavanjem filma, včasih tudi čisto črni. No, seveda so nihanja odvisna od filma, ki ga uporabljamo, vsekakor pa je fotografiranje z Diano nepredvidljivo. Včeraj sem dobil prve fotografije. Uspelo jih je malo. Večina jih je bila premalo osvetljena, ampak to me niti ni tako motilo, saj se še učim uporabljati tole plastično pripravico.

Kar mi je posebej všeč je rokovanje s pravim filmom. Po letih fotografiranja z digitalnim foto aparatom je to popolnoma druga izkušnja. Tudi fizične fotografije so zaradi materialnosti veliko lepše od digitalnih prikazov na ekranu računalnika. Tukaj si lahko preberete več o Diani, ki jo je obudil uspešen avstrijski projekt Lomography. Zgoraj pa je fotografija dela zasebne zbirke cd-jev, slikane sicer ob močnem soncu, v škatli zunaj na vrtu...

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 10:36  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  23. 6. 2008 - Blogerski kongres - Blogres

Zgodil se je že drugi Blogres; prvi in zaenkrat edini blogerski kongres v slovenij, ki se oglašuje kot mednarodni, čeprav sta bila, kot vem, samo dva govorca iz tujine in je bila večina vsebin slovenskih ... mogoče pa je konceptualno mednaroden, saj je bilo veliko predavanj o bolj globalnih temah.

Petek je bil obarvan bolj podjetniško in sem ga na žalost po spletu okoliščin moral izpustiti, je pa bila zato soboto toliko zabavnejša. Začelo se je že navsezgodaj - davno pred opoldansko zoro, ob devetih. Prvi govorec je bil nekakšen minister, osebno sem ga prvič videl in slišal zanj - govor tudi ni bil preveč zanimiv.

Kmalu za otvoritvenim govorom pa se je začelo zares. Veliki Crnkovič, kot ga je v vprašanjih poimenovalo občinstvo, je bentil na svoje komentatorje, ki so po večini popolnoma nezanimivi in pretirano žaljivi, sam pa se veselo z njimi spušča v debate in medsebojne vojne ... si je morebiti sam kriv, kaj jih pa spodbuja?

Drugi pravi govorec je bil Jonas, ki je razlagal, da je video jeba ampak si vseeno želi, da bi se ga blogerji čimveč posluževali. Moram priznati, da se strinjam - s tem, da je video čisto preveč jebe in se z njim ne splača ukvarjati, sploh če nimaš pojma tako kot nekateri med nami.

Kot posebej zanimivo je izstopalo še Žakljevo predavanje o modernih trendih spletnega oblikovanja. Zanimiva je bila predvsem misel, da trendov sicer ni in se jih resni oblikovalci ne smejo posluževati, vendar pa jim morajo vseeno do neke mere slediti, ker drugače lahko pretiravajo. Se pravi, izstopajte, a ne preveč. Zanimiv se mi je zdel tudi koncept uporabe časa kot oblikovalskega elementa na spletu ... bomo zdaj drugi, ki smo dobili idejo samo navadni ponavljalci?

Tudi forum o integraciji spleta in blagovnih znamk ter doseganju meke oglaševalcev, da cel web brenči s tvojim imenom še preden sam kaj resnega poveš, je bil kar informativen čeravno dolg. Osnovna ideja je bila: bodi zanimiv in šušljalo se bo. Seveda smo se vsi strinjali, da je pravi mojster tega Apple (ki je bil, zanimivo, omenjen v skoraj vsakem predavanju)

Pa še na čisto osebni noti, nekako me je blogres uspel našuntati, da sem pil kavo ... napaka, ki je ne mislim kmalu ponoviti.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Jaka Sivec ob 10:59  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  17. 6. 2008 - Radikalno čiščenje za radikalne spremembe

Šele ko sem začela brati »The Shock Doctrine. The Rise of Disaster Capitalism.« novinarke in aktivistke Naomi Klein sem dojela, da tabla, ki sem jo fotografirala kot »zanimivost«, skriva več kot eno tragiko. Ne le, da ostaja kot opozorilo na naravno katastrofo, ki je odplavila več tisoč ljudi, ampak predvsem na poplavo, ki je prišla za tem. Kleinova jo imenuje ekonomska šok-terapija. Obnova prizadetega območja, ki so jo navidez humanitarno prevzele multinacionalke, Svetovna banka in razni skladi za obnove in razvoj, s seboj prinaša še hujši cunami – radikalne družbene spremembe. Tradicionalne, "nedonosne" družbe brezkompromisno nadomestijo mondeni turistični kompleksi, polja golf igrišča ali industrija ipd. Multinacionalke domačinski skupnosti zdaj prodajajo to, kar so prej sami pridelovali oz. sploh niso potrebovali. Kar dolgo ali morda celo nikoli ne bi bilo mogoče doseči po normalni pogajalski, politični poti, je ekonomskim akterjem uspelo v obdobju kriz - političnih, socialnih ali okoljskih. Priložnost splošne zmede in dezorganiziranosti izkoristi »osvobajajoči« in »napredek« prinašajoči neoliberalizem. Teren prenovi po lastnem ekonomskem modelu. Ko se stanje normalizira, ni nič več tako, kot je bilo. Donosnost katastrof se mi zdi grozljiva kalkulacija.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Anita Ivačič ob 10:39  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  07. 6. 2008 - BLU BLU animirano mesto

Animatorje navadno obravnavamo kot nekakšne "weirdote", saj je proces animacije v većini primerov zelo dolgorajen, repetitiven, picajzlast. Predstava o tipičnem risarju, animatorju: korekcijska očala, sključena postava, deformirana hrbtenica, redkobesednost, zatopljenost v svoj svet,...

Blu blu vsekakor to ne more biti. Njegova podlaga ni list papirja ali računalnik..njegova podlaga je mesto in mestni elementi, blublu si privošči zidove, fasade hiš, tla, jarke, stene stanovanj, stropove ...

Blu blu verjetno nima težav s pomanjkanjem zraka. kot jih ima večina animatorjev v svojih prejkone majhnih delovnih kamricah, blublu verjetno nima težav s hrbtenico, kot jih ima veliko animatorjev prilepljenih na zaslone svojih delovnih raćunalnikov...

Česa takega še nisem videl..vsekakor genialno! Mastodontsko a hkrati subtilno - v ćrnobeli tehniki.


MUTO a wall-painted animation by BLU from blu on Vimeo.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Rok Klemenčič ob 01:27  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  28. 5. 2008 - Medkulturni dialog - srečanje dveh kultur

Pred kratkim sem začela delati na Popru pri projektu "Izbrisan16let.si". Samoiniciativno smo z mnogo vloženega truda, predvsem pa lastnega prepričanja pozvali Ljubljančane in ostale mimoidoče k ponovnemu razmisleku o nerešenem statusu izbrisanih ter o brezizhodnih in nemalokrat absurdnih situacijah v katerih so se znašli v zadnjih šestnajstih letih.

Včeraj so čez osebne izpovedi izbrisanih na Hribarjevi hiši izobesili novo komercialno sporočilo, ki (mogoče nehote) ustvarja kontrast med »nami« in »njimi« - tistimi, ki naj bi bili vredni dostojnega življenja in tistimi za katere se smatra, da si ga enostavno ne zaslužijo. Pogled na nov prizor me je ponovno opozoril na paradoksalnost izbrisa, saj v letu medkulturnega dialoga, ko vsi po vrsti govorijo o spoštovanju drugačnosti, človekovih pravic in strpnosti, še zmeraj ostaja madež, ki ga večina ignorira. Tragično zgodbo je lažje prekriti z nasmejano (po naših standardih idealno) družino kot pa priznati, da so se in se še vedno godijo krivice. Verjetno bi tudi izbrisani šli na počitnice in bili »srečna družina«, če bi imeli delovno dovoljenje, dokumente in uresničene pogoje za normalno življenje.

Neverjetno, si spet zatiskamo oči? Bo mogoče ta podoba streznila bistroumneže in jim pomagala spregledati, da z ohranjanjem statusa quo nekaj resnično ni v redu?

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Katarina Pollak ob 13:50  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  21. 5. 2008 - lets take our kids for some blazen

(Tokrat objavljamo prispevek mlade slovenske oblikovalke Sare Jassim, ki trenutno, ko ne dela, raziskuje pariške ulice in visoko modo)

Abstrahirani simboli oz. piktogrami, ki jih je Otto Neurath prvi sistematsko poenotil in razvrstil po pomenu, služijo kot način lažjega razumevanja sporočil za javnost. Pogoste manipulacije tovrstnih kredibilnih simbolov v vizualni kulturi so postale ze klišejske in zabavne, ko je vsebina čisto nasprotje namenu tovrstne komunikacije, t.j. usmerjati, nakazati, izobraževati...ipd. V tem kontekstu pa sta namen in kredibilnost vprašljiva. Simboli/piktogrami so v naši zavesti tako mocno zakodirani, da je ugotovitev o amaterski nepodučenosti tako naročnika, kot oblikovalca neizbežna. Na prvi pogled zabavna šala, ki pa v kontekstu dejanske namenmbnosti neposredno oriše ignorantsko in nevedno držo do oblikovalske stroke, katere primarna naloga je suvereno abstrahiranje pomenov za lažje in učinkovitejše sporazumevanje v javnosti.

Sara Jassim

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 11:08  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  06. 5. 2008 - Zala in Poper

Pred kratkim nas je v studiu obiskala študentka medijskih komunikacij na FDV, Zala Vidali. Povedla, je, da jo zanima naše delo in da bi si želela sodelovati. Po kratkem in iskrivem pogovoru nam je Zala obljubila, da bo poslala kak svoj tekst in za presenečenje je v pošiljko zavila tudi spodnji video. O Popru. Nadvse simpatično. Se vidimo, Zala.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 20:28  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  27. 4. 2008 - VEST.SI o STUDIU POPER


V zadnjem času je precej zanimanja medijev za naš studio in naše projekte. Tokrat je prišla k nam na obisk novinarka zanimivega in tudi za slovensko novinarstvo inovativnega spletnega medija vest.si, Nika Autor. Z Majo sva opisala naše poglede na komuniciranje in filozofijo studia in predstavila nekatere naše projekte. Sicer pa se na posnetkih vidi tudi ostalo ekipo in del naših prostorov kjer ustvarjamo. Prispevek se mi zdi dober pregled našega dela, škoda, da je posnetek malce slabše vizualne kakovosti, vendar pa je to estetika, ki nas odkar nam tovrstno novinarstvo omogoča tehnologija, spremlja vsak dan in še posebej na internetu. Tnx, Nika in Vest.si za vaše zanimanje. Nas veseli.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 14:05  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  22. 4. 2008 - DAN ZEMLJE – PA KOGA TO SPLOH ZANIMA?

In kaj sem danes storila zanjo, za prihodnje generacije in nenazadnje zate in zase? Po stanovanju sem prižgala vsaj 3 luči, mogoče sem kakšno celo pustila goreti, dolgo sem se tuširala s toplo vodo in vsaj 2x izplaknila WC kotliček. Moj eko limit je že porabljen. No, vsaj javni prevoz sem uporabila za pot v službo.

V Slovenji potrošimo toliko naravnih resursov, da bi potrebovali 8 planetov. Po lastniški logiki, vsakemu svojo Zemljo. Ker pa je ena sama za vseh 6 milijard in še nekaj milijonov Zemljanov, imamo problem, ki se mu reče klimatske spremembe, pomanjkanje pitne vode in širjenje puščav – suhih, slanih, strupenih, betonskih. O ubogih živalih, ki izumirajo in tradicionalnih družbah, ki ostajajo brez življenjskega prostora, niti ni treba govoriti.

Ko se boste naslednjič prevažali naokrog (še posebej s poceni letalskimi ponudniki), pomislite, da smo pravzaprav sami največji eko-teroristi. Da si malo olajšate dušo, lahko odpustek kupite v obliki dodatka za izpust emisij. Pa smo spet pri zanikanju.

Ekološko gledano so mesta z vso cestno in trgovsko infrastrukturo vred velika puščava. V kateri pa živi že skoraj polovica Zemljanov. Ta na sliki je iz Egipta (ne, nisem doplačala dodatka) in samo lepo izgleda, je pa zelo negostoljubna. Slovenija pa tako lepo zeleni te dni. Morda čez stoletje listavce zamenja mediteranska makija, če se prognoze o dvigu temperatur uresničijo. Hmm, bo takrat tudi dišalo po morju ali zgolj po smogu?



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Anita Ivačič ob 10:07  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  14. 4. 2008 - FOTOGRAFIJE POPRA

Pred nekaj tedni smo obnovili vhodno stran Poprovega weba in kot atmosfero uporabili spodnje tri fotografije. Ko sem fotografije posnel seveda nisem vedel, da bodo služile temu namenu, me pa to veseli in sedaj jih vidim še v drugi luči. Berem jih drugače kot prej, ko sem jih gledal doma za računalnikom.

So dokument čudovitih potovanj, delov življenja, ki so odpirala toliko novega in pomembnega.
Zgornja je bila posneta v magični iranski vasici Abyaneh.
Spodnja je bila posneta v taksiju, zadnjega večera na potovanju v Shirazu.
Tretja pa v zame najljubšem mestu: Avstralskem Brisbanu.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 19:17  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  04. 4. 2008 - KEN LI

Neko popoldne, ko je bilo v studiu že malo bolj na "izi" me je Oliver razvedril z enim linkom na več kot zanimiv You Tube. odkril mi je svet bulgarskega Muzic Talent Showa. In znajde se na odru - pred komisijo, nič hudega sluteča mladenka, lično urejena in še celo dokaj zaverovana vase. Zapela naj bi pesem KEN LI! Ostalo je zgodovina...Nekaj milijonov ogledov...

Verjetno je že pol Slovenije videlo ta video. Neverjetno s kakšno hitrostjo in s kakšnim razpšenostjo lahko krožijo tovrstne vsebine. Pred cca dvema tednoma sva s kolegom pičila, oba na kolesih - po Ljubljani bolj v večernih urah in tam nekje okoli Prešerca nam je ušel tale prišrčni refren...keeeennnn liiiii, duuu bi du bii di duuu duuuu... Kar naenkrat se nam "priduša" še nekaj ženskih vokalov iz družbe, katero sva prehitevala....ambelivabol. Zanimiv je tudi ta dodatek, ki sem ga odkril nekaj ogledov kasneje v dobro znani rubriki na desni spodaj: Related videos - razvoj tega veličastnega fenomena.Vsak dan pa se pojavi še neka nova izpeljanka komada...v dance različici, country,...ni meja

A se da na tak svetovni “uspeh” sploh načrtno vplivati. Kaj moraš narediti, kaj se ti mora zgoditi, da postaneš You Tube zvezda? A je kak recept? Mogoče ga odkrijete na You Tube različici oskarjev…nominiranci so že objavljeni. And the Oscar goes to...mogoče ste naslednji vi:)



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Rok Klemenčič ob 09:01  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  29. 3. 2008 - RELACIJSKA ESTETIKA

Opažam, da mi je za študij in umevanje komuniciranja vse manj relevantna literatura iz psihologije. Veliko večjo, predvsem pa aktualnejšo sliko stanja in prihajajočih praks sestavljam, včasih tudi mukoma , z mnogimi ovinki in digresijami iz različnih tekstov iz sociologije, filozofije, kulturne antropologije…, zadnje čase pa vse bolj tudi iz umetnostne teorije in kritike.

Knjiga Nicolasa Bourriauda Relacijska estetika (izdala Maska v zbirka Transformacije) ,je zbirka skrajno zgoščenih esejov o umetnosti konec 20. stoletja, ki skušajo dekodirati neoprimerljive (nematerialne) umetniške produkcije, pa naj so te vedenjske ali procesualne. Mnoge analize obravnavajo, kar je seveda logično zaradi skupne podstati, najbolj aktualne premike, ki jih zaznavjo in vse bolj aplicirajo komunikacijske strategije.

Na primer v poglavju Soudeležba in prihodnost beremo izpeljavo: »Nastanku novih tehnologij, kot sta medmrežje in večmedijskost, kaže na kolektivno željo po ustvarjanju novih družbenih prostorov in po vzpostavljanju novih tipov transkacijskih kulturnih predmetov: družbi spektakla naj bi torej sledila družba statistov, v kateri naj bi vsakdo v bolj ali manj okrnjenih komunikacijskih kanalih našel iluzijo interaktivne demokracije…..«

Tokom branja Bourriauda mi je postajalo bolj jasno, v čem vse je umetnost resnično predslutnja in predhodnica družbenih in znanstvenih fenomenov.

Pa še mimogrede ali veste, kdo je to SEMIONAVT? - to je umetnik (pa mogoče še kdo drug verjetno) , ki izumlja poti med znaki.

Knjigo je odlično prevedla Tanja Lesničar Pučko.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 20:51  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  15. 3. 2008 - Poroka v Kašmirju

Nedavno se je v Cankarjevem domu zaprla močna fotografska razstava Mete Krese. Črnobele fotografije v večini posnete v še vedno nemirnem Kašmirju so spremljali precizno občutljivi teksti Metine sestre Maruše Krese. Dela na razstavah se te lahko dotaknejo zaradi najrazličnejših stvari,te fotografije pa so me nagovorile še na čisto poseben način - pri večini sem bila ob samem posnetku verjetno nedaleč od fotografinje. Skupaj s še s parimi fotografi sem opazovala iste prizore, ljudi, drame....Z zamikom nekaj mesecev sem tako imela v Cankarju nenavadno priložnost primerjati najine zaznavne kote in spoznavati Metine izbore, občutljivosti in njo samo, hkrati pa so se mi priklicevali živi, zvočni in barvni spomini. Ena fotografija mi je še posebej draga: na njej je krojač, ki mi šiva obleko za kašmirsko poroko, spodaj, v razmajanem čolnu podobnem blejski pleterni, pa spokojno sedimo tri ženske, medtem ko Meta fotografira. Obleka bo nared čez nekaj minut. Prjatelja Branko in Nataša pa bosta do večera že srečno poročena. O kašmirskem žafranu in hašišu pa kdaj drugič.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Maja Hawlina ob 21:20  |  Permalink  |  Komentarji (1)


  14. 3. 2008 - NAJ NASLOVNICE

Tale link mi je nekoč poslala moja študentka in oblikovalka Sara. Gre za izbor bojda najslabših naslovnic glasbenih albumov. "Najslabše" je sicer precej težavna kategorija, avtorji strani nam žal ne povedo zakaj so se tile ne-srečneži uvrstili prav na ta seznam. Sam se ob pogledu na te dragulje nasmejim, nekako se mi zdi, da bi lahko to bila lestvica bizarnih ali pa komičnih naslovnic. Za enkrat imam favoritov več, tukaj pa sta dva in oba avtorja bi z veseljem v živo spoznal.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 15:43  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  25. 2. 2008 - POEZIJA V BARVAH

Izvrsten in samosvoj bend s krasnim imenom: The flaming lips so bili zame precej novo odkritje v glasbi. Čeprav obstajajo že dolgo sem jih odkril šele v začetku lanskega leta in bil v hipu navdušen nad inteligentno poezijo tako v glasbi, besedilih kot njihovih videih. V spodnjem mi je še prav posebej všeč morje barv, tako kot lepota.



 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Oliver Vodeb ob 11:07  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  23. 2. 2008 - Osvajanje gora zasvoji srca in zaznači teritorije

Najvišji vrhovi so simbolično domovanja božanstev, zato so za domorodna plemena pogosto nedotakljivi. Razsvetljeni in posvetni Zahodnjaki pa smo jih spremenili v dokazovanje nadvlade naravnemu in božanskemu ter jih spremenili v nacionalne embleme. Tako imajo »Japonci Fujijamo, Švicarji Matterhoren, Francozi Mont Blanc … Slovenci imamo Triglav«. Menda smo celo edina država, ki imajo svojo najvišjo goro v nacionalnem grbu. V Sloveniji se okoli gorništva generira specifični nacionalistični diskurz – le kdo ne pozna simbolnega potrjevanja pripadnic/-kov slovenske nacionalne identitete s pohodom na Triglav? Osvajanje gora, transverzal in razne odprave na najvišje gore sveta z boljšo opremo, letalskimi linijami in »turističnimi aranžmaji« za sodobnega človeka vse bolj postaja oblika hranjenja lastnega ega – še višje, še hitreje, še bolj adrenalinsko, še bolj na meji človeških zmogljivosti. Kaj pa so razni alpinistični podvigi, osvajanje prvenstenih smeri, zatikanje zastavic in sprotna foto- in spletna reportiranja drugega kot svojevrstni ekshebicinizem in narcisizem? Da ne govorimo o tonah odpadkov, ki jih sodobni osvajalci puščamo na vzpetinah in vprašljivih učinkih, ki jih vdor tujerodne kulture, navad, odnosa do narave, nenazadnje finance … pušča pri lokalnem prebivalstvu. Hkrati pa so gore pomembne militantne točke, ki simbolno in tudi dejansko pomenijo nadzor nad teritorijem ter nad naravnimi dobrinami, ki jih nosijo. Še zdaleč niso mrtva gorska puščava, temveč nosijo tisto ključno za življenje daleč spodaj – ledenike in izvire rek –nepogrešljiva vira pitne vode. Zato so se ponekod visoko v Himalaji že vnele oborožene bitke za te kopneče se vire. Ob ogledu nekaj projekcij na prejšnji teden izteklem 2. mednarodnem festivalu gorniškega filma, katerega častni pokrovitelj je bil (dovolj pomenljivo?) predsednik Vlade RS, bi si želela, da bi se v gorski svet spet povrnil mir. Hrup pijanskih druščin v planinskih kočah in štirikolesnikov, odvržene plastenke, podcenjujoče romanje »vernih« množic na Triglav v »japonkah« in »kljukanje« vrhov zgolj za samodokazovanje so povsem odveč v tem gorskem prostoru kontemplacije in surove lepote, ki te gane in osvoji za vselej.

 
Dodaj v del.icio.us
----------------------------------------------------------------
Objavil Anita Ivačič ob 12:39  |  Permalink  |  Komentarji (0)


  14. 2. 2008 - PAPIR PAPIR PAPIR

Majhen izsekec iz delavnice doma narjenega papirja za projekt “Osem ciljev za en svet” v sodelovanju z društvom Humanitas in avstrijsko nevladno organizacijo Suedwind.

Za društvo smo pripravili serijo 8 plakatov na temo ciljev, ki zaobjemajo širok razpon spoštovanja človekovih pravic in zavezujejo podpisnice k izboljšan